Čeprav gre za informacijo, ki nam v prihodnosti ne bo preveč koristila, si vseeno poglejmo, koliko časa bi človek hipotetično preživel na planetih v našem Osončju brez zaščitne opreme.

Merkur

Merkur je eden od štirih zemeljskih planetov in najmanjši ter Soncu najbližji planet v Osončju. Žal ne nudi dobrih pogojev za življenje, saj se temperature gibljejo med –80 in 430 stopinjami Celzija. Zaradi edinstvene resonance 3:2 vrtenja planeta okrog osi tu vlada velika raznolikost površinske temperature. Človek brez zaščite na tem planetu, ki Sonce obkroži v 88 dneh, ne bi preživel več kot 90 sekund.

Venera

Če bi imel človek možnost stopiti na drugi najsvetlejši objekt na nočnem nebu po Zemljini Luni, bi imel na razpolago točno eno sekundo, da si jo pogleda. Od vseh zemeljskih planetov ima najgostejšo atmosfero, ki je pretežno sestavljena iz ogljikovega dioksida (98 odstotkov), zračni pritisk na površini pa je 90-krat večji kot na Zemlji. Pokrit je z neprozorno plastjo bleščečih oblakov, nad plastjo ogljikovega dioksida pa so debeli oblaki, ki so sestavljeni iz žveplovega dioksida in žveplove kisline. Je zelo vroč planet, saj povprečna temperatura znaša 426 stopinj Celzija, živo srebro pa se povzpne tudi do 500 stopinj Celzija.

Mars

Rdeči planet – značilna rdeča barva je posledica prisotnosti železovega oksida na površju – kamor merita Donald Trump in Elon Musk, je prvi kandidat za kolonizacijo, čeprav bi brez zaščite človek na njem preživel vsega 80 sekund. Marsova atmosfera je namreč sestavljena iz 95 odstotkov ogljikovega dioksida, tri odstotke prispeva dušik in 1,6 argon. V nasprotju z Venero je na Marsu izjemno hladno, saj povprečna temperatura znaša –63 stopinj Celzija, ne segreje pa se več kot do pomladnih 20 stopinj Celzija.

Jupiter

Največji planet znotraj našega Osončja je prav tako sovražno okolje za človeka, saj bi na njem preživeli vsega eno sekundo. Ker se oblaki na različnih širinah vrtijo v nasprotni smeri, to povzroča nevihte in turbulence, vetrovi pa velikokrat dosegajo hitrosti do 600 km/h, proti katerim je orkan Dorian samo vetrič. Atmosfero sestavlja 86 odstotkov vodika in 14 odstotkov helija, poleg tega so tu tudi amonijevi oblaki, zato si je težko predstavljati, da bi človek lahko kdaj preživel v tem toksičnem koktajlu.

Saturn

Plinasti velikan je po Jupitru drugi največji planet v Osončju in je še manj gostoljuben od Jupitra, saj bi človek na njem preživel celo manj kot sekundo. Poleg plinastih oblakov življenje onemogočajo močni vetrovi, ki dosegajo nepredstavljive hitrosti – do 1800 km/h – tukajšnji tornadi pa bi človeka v delčku sekunde spremenili v kozmični prah. Atmosfero planeta z značilnimi obročki zaznamujeta vodik (75 odstotkov) in helij (25 odstotkov).

Uran

Sedmi planet od Sonca se ponaša z najhladnejšo atmosfero v Osončju, temperature pa se spustijo tudi 224 stopinj pod ledišče. Težko je oceniti, koliko časa bi človek preživel na površju, saj bi zelo težko pristali na njem. Pretežno je sestavljen iz plinov in ledu in praktično nima trdnega površja. Uranovo ozračje vsebuje okoli 85 odstotkov vodika, 15 odstotkov helija, dva odstotkov metana in sledove acetilena.

Neptun

Tako kot marsikateri drugi planet v našem Osončju tudi Neptun ni kaj prida gostitelj, saj močni vetrovi v trenutku uničijo vse, kar jim pride na pot. Njegovo ozračje ima sploh najhitrejše vetrove v Osončju. Včasih ti potujejo celo hitreje od zvoka, s hitrostjo vse tja do 2000 km/h. Čeprav je najmanjši plinasti velikan, ima večjo maso kot Uran. Ker je precej oddaljen od Sonca, je deležen zelo malo toplote. Temperatura najvišjih plasti ozračja zato tu ne presega –218 stopinj Celzija.