Kaj sploh je jedrska zima? Ta označuje predvidene podnebne spremembe, ki nastanejo kot posledica jedrskega spopada. Zasnovana je na predpostavki, da bi eksplozije jedrskega orožja v atmosfero spustile ogromne količine pepela, dima in prašnih delcev, kar bi Zemljo močno prikrajšalo za sončno obsevanje in s tem povzročilo drastičen padec povprečnih temperatur. Po predvidevanjih nekaterih znanstvenikov naj bi imela bolj pogubne posledice kot sam jedrski spopad.

Zamislite si, da Združene države Amerike in Rusija ne bi našle diplomatske rešitve za spore in bi se Washington in Moskva namesto preko diplomatov začela pogovarjati preko puškine cevi ter izpraznila svoj jedrski arsenal. Posledice jedrskega spopada bi bile apokaliptične, nastradali pa bi vsi, ne glede na to, kje živimo – v Sloveniji, na Bahamih, v Avstraliji, Indiji, na Severnem polu ali Madagaskarju.

Že v osemdesetih so znanstveniki zaključili, da bi jedrska vojna popolnoma izbrisala življenje na Zemlji, ta pa bi utrpela drastične podnebne spremembe. Mesta, ki bi jih zadele jedrske rakete, bi bila povsem uničena, saj bi se pri visokih temperaturah vnel tudi železobeton. Ogromna plamena in številni požari bi ustvarili ognjene viharje, ki bi pobili vse kar diha in v troposfero sprostili na tisoče ton pepela. A to je šele začetek, saj bi delce, ki dosežejo stratosfero, poneslo širom sveta. Oblaki bi blokirali sončno svetlobo. ''Ko se ustvarijo sajasti oblaki, sončna svetloba ne more več doseči tal, kar povzroči nenadne ohladitve,'' je nekoč zapisal ruski matematik Nikita Moiseev, ki je v osemdesetih vodil projekt za razvoj matematičnega modela za računanje okoljskih posledic hipotetične jedrske vojne. Globalna temperatura bi po Robockovih izračunih v naslednjih 12 mesecih padla za 9 stopinj Celzija in v nadaljevanju padla še za poldrugo stopinjo – in to zgolj v povprečju. Na številnih koncih Evrope in Severne Amerike bi poletne temperature dobesedno strmoglavile, tudi za 20 stopinj Celzija in se ''pri tleh'' zadrževale najmanj dve sezoni. Več mesecev bi vladala noč oz. obdobje brez sonca. Tla bi zmrznila do globine več metrov, kar bi preprečilo dostop do pitne vode. Tisti, ki bi preživeli vojno, bi lahko na površje prišli šele po petih do šestih letih, kjer pa bi drastično primanjkovalo virov hrane in mnogi bi umrli zaradi lakote. Ne le, da bi zima ustavila rast, vojna bi povzročila 30 odstotkov manj padavin v prvih mesecih, v prihodnjih letih pa celo do 58. Že Moisev je zaključil, da človeštvo ne bi moglo preživeti jedrske vojne in da nihče ne bi preživel toliko časa, da bi dočakal pomlad.

In kako dolgo bi trajala jedrska zima? To je odvisno od številnih faktorjev. Kje bi bombe padle, koliko bi jih odvrgli in v kakšnem časovnem razmaku. Obstaja več vrst scenarijev, a glede na pretekle vojne strategije lahko sklepamo, da bi bili najbolj na udaru urbani predeli. Robockov sveži izračun predvideva, da bi Zemlja začela okrevati po petih letih, medtem ko Nasin, da bi se začela pobirati šele po sedmih letih, oblaki pa bi se ''razkadili'' šele po desetletju. ''Vedel sem, kaj se zgodi, če je v zraku veliko prahu, saj lahko to pogosto opazujemo na Marsu. Med velikimi peščenimi viharji se temperature občutno spustijo, ker sončna svetloba ne doseže tal,'' je v osemdesetih zapisal aerolog Georgij Golicin.

Mnogi znanstveniki istočasno zavračajo apokaliptične razsežnosti jedrske vojne, češ da večina pepela in prahu ne bi dosegla stratosfere. ''Prah bi odplaknila deževja, zato ne bi imel resnega vpliva na podnebje'', razlaga Sergerj Utjužnikov z Moskovskega inštituta za fiziko in tehnologijo, pri katerem ideja o jedrski zimi ne pije vode. Kaj je res in kaj ne, lahko pravi odgovor, da le jedrska vojna, toda upajmo, da smo dovolj pametni, da hipoteze ne bomo nikoli preizkusili v praksi.