Peter Sutcliffe je angleški serijski morilec, ki so mu mediji zaradi njegove brutalnosti nadeli ime 'Yorkshirski razparač'. V šestih letih, kolikor je trajal njegov morilski pohod, naj bi umoril 13 prostitutk, 7 jih je uspelo pobegniti pred njegovim kladivom in nožem. Na začetku naj bi sicer napadal vse mlajše ženske na širšem območju regije, a se je nato osredotočil na prostitutke, katerih usluge je redno koristil - privlačila naj bi ga namreč njihova ranljivost. Ko je na zaslišanju priznal svoja dejanja, je povedal, da ga je k umorom nagovoril sam bog. Psihologi se še danes z zanimanjem ukvarjajo z njegovim primerom in raziskujejo, kdaj in kaj je šlo v njegovem življenju tako zelo narobe, da je začel moriti.

Doma je imel ženo, a je oprezal za prostitutkami

Peter William Sutcliffe (pozneje Peter Coonan) se je rodil 2. junija leta 1946 v mestu Bingley v skromno delavsko družino. Oče John William Sutcliffe in mati Kathleeen Frances Coonan sta bila predana katolika in verske vzgoje je bil deležen tudi sam. Že od malih nog je kazal znake asocialnega vedenja, a se nikomur ni zdel posebej problematičen. Rad je izzival in rinil v težave, po drugi strani pa se je držal stran od ljudi. Šolo je na klin obesil pri vsega 15 letih in opravljal več začasnih del. Nekaj časa je delal celo kot grobar in v tem času naj bi razvil nezdrav smisel za humor. V vsem tem času je razvil neustavljivo željo in strast do prostitutk, se na veliko posluževal njihovih uslug in redno vohunil za njiimi. A nekje se je očitno zalomilo; z eno izmed prostitutk naj bi imel slabo izkušnjo in špekuliralo se je, da ga je povsem obrala vsega denarja, ki ga je imel. To naj bi v njem zbudilo bes, ki ga sčasoma ni več uspel krotiti.

V času, ko ni vohunil za prostitutkami, je poskušal okrog sebe zgraditi na videz spodobno življenje. 14. februarja leta 1967 je pri 21 letih na valentinovi disko zabavi v lokalnem pubu spoznal takrat 16-letno Sonio Szurma, katere družina se je v Veliko Britanijo preselila iz takratne Češkoslovaške in se je zabave udeležila kljub očetovi prepovedi ter argumentu, da je za tovrstne stvari še premlada. Če bi ga istega večera uporna najstnica poslušala, se pozneje ne bi znašla sredi škandala, v katerem je pristala. A očitno ji je bilo usojeno, da se 10 avgusta leta 1974 poroči prav s Petrom Sutcliffom. Takoj po poroki je pustila študij na pedagoški fakulteti in se trudila zanositi, a je imela več spontanih splavov in zdravniki so jo naposled soočili z dejstvom, da ne bo mogla imeti otrok.

Niti sanjalo se ji ni, kaj počne njen dragi

Da bi se izkopala iz primeža hude žalosti, je nadaljevala študij in želela postati učiteljica, medtem pa je imela afero z voznikom kombija za sladoled. Ko je leta 1977 dokončala študij in začela poučevati, sta s soprogom vse prihodke porabila za to, da sta si kupila hišo v Heatonu v Bradfordu, kjer sta skupaj živela vse do Sutcliffove aretacije. Medtem so jo sodelavci začeli opisovati kot zelo nemirno ter konstantno nezadovoljno osebo in izkazalo se je, da boleha za shizofrenijo. Peter naj bi ji moral med njenimi »neizzvanimi napadi besa« po poročanju nekaterih virov »fizično držati roke na stran,« da se ni znesla nad njim. Po besedah Barbare Jones, ki se je z njo pogovarjala sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja, naj bi bila »najbolj razdražljiva, najbolj čudna in najhladnejša oseba,« ki jo je kdaj spoznala. »Je izjemno zlobna in zahtevna,« je svoje vtise o njej strnila novinarka.

Sutcliffe je šele po poroki naredil vozniško dovoljenje in se kmalu zatem zaposlil kot voznik tovornjaka. S soprogo doma in zanesljivo službo je lahko varno pohajal po ulicah ter oprezal za prodajalkami ljubezni. To je še dodatno poslabšalo in povečalo njegovo obsedenost. Med letoma 1975 in 1980 naj bi umoril najmanj 13 žensk, sedmim naj bi uspelo zbežati iz njegovih krempljev. Njegova soproga naj bi ves ta čas živela v nevednosti in naj se ji ne bi niti sanjalo, kaj njen dragi počne vsak večer pozno v noč. Ob tem se seveda poraja vprašanje, kako je kaj takega sploh mogoče? Kako ni niti malo posumila, da soprog ni to, za kar se izdaja? Kako ni opazila ničesar nenavadnega?

Da bi si lahko odgovorili na to vprašanje, moramo dobiti vpogled v njegov specifični način življenja. Peter Sutcliffe je na prostitutke namreč prežal in za njimi vohunil v času, ko je bila njegova soproga v službi – delala je kot učiteljica na lokalni osnovni šoli. Kako mu je tako dolgo uspelo skrivati svoja sprevržena dejanja pred njo in kako je ona preživljala naslednja desetletja v zavedanju teh groznih resnic, je mogoče opisati samo z besedama šokantno in grozljivo. Sonia naj ne bi niti slutila, da je njen šarmantni voznik tovornjaka pravzaprav morilec, ki v prostem času posiljuje in ubija ženske po državi. To je ugotovila šele, ko ji je to zaupal sam - na policijski postaji po aretaciji. Pred tem pa je več let brezvestno teroriziral to mirno in tiho angleško mestece.

Moril je s kladivom in nožem ali izvijačem

Petrov morilski pohod naj bi se pričel leta 1975, torej leto dni po poroki, čeprav naj bi se njegovi agresivni napadi na ženske pričeli že kar nekaj časa prej, leta 1969. Svojo prvo žrtev naj bi tistega leta pretepel z nogavico, napolnjeno s težkimi kamnim. Leta 1975 naj bi tri ženske napadel z nožem ter kladivom. Nato je prešel na prave umore, zaradi katerih je tudi dobil vzdevek 'yorkshireski razparač'. Njegovi motivi nikoli niso bili povsem jasni. Nekateri so teoretizirali, da so bili brutalni napadi posledica neke slabe izkušnje z eno izmed prostitutk v preteklosti, a tega preiskovalci nikoli niso ne potrdili ne ovrgli. Toda njegov pristop k umorom je bil redko negotov. In skoraj vedno je bil enak – do njih je pristopil od zadaj, jih udaril s kladivom in jih nato zabodel do smrti. Njegova prva znana žrtev je bila Wilma McCann, ki jo je leta 1975 umoril s 15 vbodi v predel vratu ter trebuha. Njeni štirje otroci so medtem mirno spali v hiši v neposredni bližini.

Januarja 1976 je skoraj 50-krat zabodel svojo drugo žrtev Emily Jackson. Odvlekel jo je na parkirišče in jo jezno zabadal z izvijačem ter pretepal s tako ihto, da je na njenem telesu ostal odtis njegovega čevlja. Njegovi brutalni napadi so se nadaljevali tudi leta 1977, ko je policija končno začela sestavljali posamezne koščke sestavljanke okrutnih umorov. Na primeru neznanega serijskega morilca, ki po Yorkshireu kolje prostitutke, je delalo več kot 150 preiskovalcev. Ta se jim je uspešno izogibal, a leta 1977 jim je vendarle uspelo narediti korak naprej. Ko so v torbici Jean Jordan, prostitutke, ki jo je Peter prav tako iznakazil in umoril, našli račun za pet funtov, jih je sled pripeljala do banke. Preiskavo so omejili na 8 tisoč ljudi. Toda na njihovo žalost je bil Petrov alibi tudi takrat, ko so seznam osumljencev zožali že na pet tisoč ljudi in ga zaslišali, tako trden, da so ga brez pomislekov izpustili. Dva meseca zatem je napadel še eno prostitutko Marilyn Moore, ki pa ji je uspelo pobegniti, zato je svojega napadalca lahko natančno opisala policiji.

Prijeli so ga zaradi lažnih registrskih oznak

Skupno so ga zaslišali kar devetkrat, a kljub izjavam prič in dokazom, ki so ga povezovali s poboji, to nikoli ni bilo dovolj, da bi ga lahko prijeli. Leta 1980 so ga aretirali zaradi vožnje pod vplivom alkohola. Medtem, ko je čakal na postopek pred preiskovalnim sodnikom, se je, namesto, da bi se potegnil v ozadje, odločil umoriti dve ženski in napadel še dodatne tri. 2. januarja leta 1981 so ga tako končno aretirali. Ko sta ga dva policista opazila v avtomobilu s 24-letno prostitutko ter preverila njegove registrske oznake, sta ugotovila, da so lažne, ga prijela in odpeljala na policijsko postajo. Tam so nato ugotovili, da njegova podoba odgovarja opisu yorkshirskega razaparača, zato so začeli kopati globlje po njegovem dosjeju. Naslednji dan so se vrnili na kraj, kjer so ga aretirali, in tam našli nož, kladivo in vrvi, ki jih je odvrgel, ko je policiji med obravnavo zatdil, da mora nujno na stranišče. Še en nož je skril v sanitarijah na policijski postaji.

Preiskali so ga in ugotovili, da ima pod hlačami pulover z V-izrezom, ki razkriva njegove genitalije – to naj bi mu omogočalo hitrejši napad na svoje žrtve. Prepričani so bili, da so končno ujeli človeka, ki ga iščejo že več let. Po dveh dneh zasliševanj, je Peter Sutcliffe vendarle priznal umore. Policistom je natančno opisal vse svoje zločine, o katerih so tako nenadoma vedeli veliko več, kot njegova lastna soproga. Preden so mu začeli soditi za 13 umorov, ji je vendarle priznal, kaj je počel v sedmih letih njunega zakona. Vedel je, daje prišel čas, da se ji izpove in zavedal se je, da je prav, da resnico sliši iz njegovih ust.

»Povedal sem ji, kaj se je zgodilo po moji aretaciji. Policiste sem prosil, naj ji ničesar ne izdajo; naj jo samo pokličejo in prepustijo meni, da ji vse pojasnim. Niti sanjalo se ji ni, kaj sem počel. Ko sem prišel domov, na sebi nikoli nisem imel krvi ali česar koli podobnega, kar bi dajalo sum, da sem zagrešil zločin. Tako ni bilo ničesar, kar bi me povezovalo z umori. Sam sem se preoblačil in sam pral svoja oblačila. Cele dneve sem delal, ona pa je bila učiteljica, tako da sem lahko to počel samo ponoči. Ko sem ji priznal svoja dejanja, je bila globoko šokirana. Ni mogla verjeti, da sem bil sposoben česa tako okrutnega,« se je pozneje spominjal v pogovorih z mediji.

20 dosmrtnih zapornih kazni brez možnosti pomilostitve

Sutcliffe je bil 5. januarja obtožen 13 umorov, a se je pozneje na sojenju izrekel za nedolžnega, saj da naj bi moril v stanju zmanjšane prištevnosti. Osnova njegovega zagovora je bila trditev, da ga je k dejanjem nagovoril sam bog. Psihiatri so nato ugotovili, da Sutcliffe boleha za paranoično shizofrenijo in sodnik je zahteval nenavadno podrobno razlago s strani tožilstva ter se nato še isti dan odločil, da zmanjšane prištevnosti ne ob upošteval kot olajševalne okoliščine ter da bo zadevo obravnavala porota. Novo sojenje se je tako pričelo 5. maja leta 1981, trajalo je dva tedna in kljub naporom odvetnikov je bil Peter Sutcliffe spoznan za krivega vseh 13 umorov ter obsojen na 20 dosmrtnih zaporih kazni. Na začetku je sodnik sicer dopustil možnost, da po 30 letih za zapahi dobi možnost zaprositi za pomilostitev, a si je pozneje premislil.

Njegova soproga Sonia se je leta 1994 uradno ločila od njega in se tri leta zatem ponovno poročila. V letih po aretaciji se je držala daleč stran od oči javnosti; sosedje in lokalni prebivalci so vedeli, da živi med njimi, a so jo pustili pri miru. Pri medijih pa te sreče ni imela. »Ljudje pravijo, da so me intervjuvali, a temu ni bilo tako. V javnosti se širi ogromno napačnih izjav o meni, ki so daleč od resnice. Želela bi si, da resnica pride na dan, a se bojim, da bom zaradi tega v naslednjih dveh ali treh letih preveč zaposlena. Nimam komentarja in ne morem se izvleči iz te zgodbe« je povedala leta 2015 v ekskluzivnem intervjuju za revijo The Sun, saj se je odločila prekiniti svoj molk in spregovoriti o življenju z morilcem: o njunem odnosu, poroki in ločitvi. Kot je povedala, se vse od aretacije bivšega soproga pravda na sodiščih in večino svojega časa porabi za pisanje tožb zaradi obrekovanja v medijih.

V vseh teh letih se je trudila čim bolj distancirati od Petra. Mediji so jo dolgo preganjali in jo pogosto napačno označevali. Leta 1989 je angleška satirična revija Private Eye morala plačati 600 tisoč britanskih funtov (672 tisoč evrov) odškodnine, ker so zapisali, da želi Sonia obogateti na račun zakona z yorkshirskim razparačem. Urednik Ian Hislop je bil nad razsodbo naravnost šokiran. »Če je to pravično, sem jaz banana,« je povedal. Pritožili so se, nato jim je sodnik kazen zmanjšal na 60 tisoč funtov (67 tisoč evrov). In ravno zaradi takih stvari se je Sonia izogibala pogovorom z mediji.

Bilo ji je 69 let, ko se je ponovno vključila v pogovore o Petru, k temu pa so jo spodbudile njegove trditve, da je njen novi soprog ljubosumen na njuno prijateljstvo. Verjel je, da ji novi mož ukazuje, kdaj in za kako dolgo ga lahko obiskuje v zaporu. »Sonia Petra kljub vsemu še obiskuje v zaporu, a se ta pritožuje, da ti obiski niso več tako pogosti, kot so bili nekoč. Misli, da njen soprog Michael ne more sprejeti, da sta ves ta čas ostala prijatelja. Pravi, da je negotov in ljubosumen in ga krivil, da se je postavil med njiju,« je medijem povedal dobro obveščen vir. »Obnaša se kot ljubosumen idiot, čeprav bi moral sprejeti dejstvo, da sva z bivšo pač tudi po razpadu zakona ostala prijatelja,« je dejal Peter. Ta ideja se mu že dolgo podi po glavi.

Sojetniki so ga oslepili

Peter se je po obsodbi odločil opustiti svoj priimek in prevzeti materinega dekliškega, tako da se že nekaj časa imenuje Peter Coonan. Ker boleha za paranoično shizofrenijo, so ga njegovi odvetniki večkrat poskušali premestiti na zaprt oddelek psihiatrične bolnišnice, a pri tem nikoli niso bili uspešni. Medtem, ko je bil zaprt v zavodu Parkhurst, ga je sojetnik, 25-letni kriminalec, James Costello, hudo poškodoval po obrazu, tako da so ga marca leta 1984 premestili na zaporniški oddelek bolnišnice Broadmoor. A tudi tam so se ga lotili sojetniki in ga poskušali najprej zadaviti, leta 1997 pa so ga oslepili na levo oko, desno je utrpelo hude poškodbe. Kljub vsemu je ohranil svoj smisel za humor. »Govoril sem z njo in razburila se je, ko sem ji dejal, da sem oslepel. Upam, da me bo zaradi tega obiskala, a težava je, da ne bom mogel videti njenega obraza,« je povedal o morebitnem obisku nekdanje soproge. Leta 2003 je sledila še diagnoza sladkorne bolezni in zaradi vseh zdravil, ki jih mora jemati, se je Peter močno zredil.

Ko mu je leta 2004 umrl oče, so ga kremirali in leto dni čakali, da je Sutcliffe dobil dovoljenje udeležitve obreda posutja njegovega pepela, na katerega so ga spremljali štirje uslužbenci bolnišnice ter pravosodni policisti. Leta 2007 ga je napadel sojetnik Patrick Sureda in ga poskusil povsem oslepiti še na desno oko, a se mu je Peter izmaknil in tako dobil poškodbo lica. Zaradi pogostih napadov se je vodstvo zapora odločilo, da ga premestijo. Pred tem ga je še zadnjič obiskala njegova nekdanja soproga Sonia, ki je medtem postala ostarela gospa. Nato so ga preselili v zapor Durham Franklin. »Peter si obupno želi, da bi Sonia spet prišla in ga obiskala. Ona pa ne želi pojasniti, zakaj tega ne bo storila in zaradi tega se počuti le še slabše. A tudi v Frankilnu ga nihče od sojetnikov ne mara preveč,« je povedal neimenovan vir Pred meseci naj bi potožil, da ima en testis po okužbi mehurja kar za petkrat večji od normalne velikosti, zato so pri njem opravili vse preglede in možnosti raka na modih, a naj mu zdravniki ne bi poročali o rezultatih preiskav. Tako Sutcliffe danes večino dni preživi v samoti, oddaljen od sveta, v katerem je tako kruto pokončal 13 žensk.

Viri, uporabljeni pri raziskovanju: ATI, Express.hr, Wikipedia, Thesun.co.uk, Theguardian.co.uk, metro.co.uk, mirror.co.uk, Allthatsinteresting.com, Crimeandinvestigation.co.uk, Independent.co.uk, criminalminds.fandom.com, Yorkshirepost.co.uk, Ranker.com, Murderpedia.org, Bbc.co.uk