Takšna bo podoba sveta leta 2100

Vse do leta 1800 smo beležili počasno rast svetovnega prebivalstva. 10.000 let pred našim štetjem je na svetu živeli okoli štiri milijone ljudi. V naslednjih 10.000 letih je naraslo na vsega 190 milijonov. Še dobrih 200 let nazaj je na svetu živela manj kot milijarda ljudi. Od tedaj so številke pobezljale, za kar gredo zasluge napredku v medicini, komunalni ureditvi in proizvodnji hrane. Leta 1900 je tako na Zemlji živelo že 1,65 milijarde ljudi, leta 2000 pa je ta številka že presegla šest milijard. Samo dve desetletji kasneje smo že pri številki 7,7 milijard! Leta 2056 naj bi presegli magično mejo 10 milijard. A že kmalu – vsaj v kontestu človeške zgodovine – se bo ta rast ustavila. Po zadnjih podatkov Združenih narodov demografi napovedujejo, da se bo trend obrnil leta 2100, do tedaj pa bo svetovna populacija narasla na 11 milijard.

Človeštvo je v preteklosti že beležilo padec svetovne populacije, za zdesetkanje pa so krivi pojavi kot je pandemija kuge, zaradi katere je umrlo okoli 200 milijonov ljudi. Tokrat bo šlo za drugačno redčenje človeške vrste. ''Ko je človeštvo beležilo padec svetovne populacije v preteklosti, so bile razlog množične smrti,'' razlaga Tom Vogl, razvojni ekonomist univerze v San Diegu. Rast se bo ustavila, ker bo imelo vse manj ljudi otroke, razlog za to pa bo padec dohodka in stopnje izobrazbe, posebej žensk v manj premožnih državah. Čeprav je težko karkoli napovedovati, pa so projekcije svetovne populacije podvržene precej manj spremenljivkami kot na primer gospodarske napovedi. Raziskovalci namreč vedo, koliko ljudi je na svetu, kako stara je populacija in koliko ljudi bo v rodni dobi v naslednjih desetletjih, kar pomeni, da lahko napovejo tudi okvirno število potomcev.

Četudi pride do manjših odstopanj v rodnosti od pričakovanih, to ne bo spremenilo dejstva, da bo v naslednjih 100 letih svetovna populacija zadela ''strop'' – če le ne bo prišlo do spodbujanja rojstev s strani držav. Ker vemo, koliko ljudi bo živeli čez 80 let, so lahko strokovnjaki ocenili tudi demografske premike, ki bodo tektonski. Do takrat, ko se bo rast svetovne populacije stabilizirala, bo Afrika Aziji vzela naziv najbolj poseljene celine, islam, ki je danes najhitreje rastoča religija, pa bo takrat tudi največja svetovna religija, s čimer bo prehitela krščanstvo. Še bolj kot to je pomembno dejstvo, da se bo svetovna populacija drastično postarala. Med letoma 2020 in 2100 bo po projekcijah Združenih narodov število ljudi, starih 80 let ali več, iz 146 milijonov narasla na 881 milijonov, povprečna starost prebivalstva pa se bo v tem času iz 31, dvignila na 42 let!

Staranje prebivalstva prinaša številne težave in ''običajno predstavlja velik problem za politiko države,'' opozarja Vogl. Po tem scenariju se bo povečal koeficient starostne odvisnosti in veliko za delo sposobnih ljudi bo moralo (posredno) finančno podpirati naraščajoče število upokojencev, pa tudi znotraj družine se bo povečala potreba po skrbi in negi. S tem problemom se trenutno sooča Japonska, ki ima nizko stopnjo rodnosti in dolgo življenjsko dobo prebivalstva. ''Ko se bo to zgodilo na globalnem nivoju, to s seboj prinaša pokojninsko krizo, ki bo slej ko prej zajela vsako državo,'' razlaga Vogl.  Tovrstne težave bi lahko države reševale z novačenjem mladih iz tujine in tako zajezila negativen trend, a današnje politike priseljevanja tej ideji niso pretirano naklonjena. Manj rigorozen ukrep bi bila ekonomska rast in več priložnosti za ženske na trgu dela.

Padec rasti svetovnega prebivalstva pomeni, da se bo spremenila tudi struktura družin. Te bodo postale manjše, manjše bo sorodstvo, kar pomeni, da bodo lahko starši več sredstev in pozornosti namenili posameznemu otroku in ji posledično dali več možnosti za uspeh. To tudi pomeni, da bo več nuklearnih in manj razširjenih družin, manj sorodnikov pa prinaša tako čustvene kot ekonomske posledice.

Število mlajših od 25 let bo v Aziji leta 2100 predstavljajo le še 37 odstotkov populacije (zdaj 56), medtem ko bo v Afriki ta delež iz 25 odstotkov narasel na 48. Drugod se ta procent ne bo bistveno spremenil. Seveda je globalna slika sveta čez 80 let zgolj statistično poenostavljanje, saj svet ni črno-bel, rast svetovne populacije pa se bo v različnih državah umirjala z različno stopnjo.