Zanimivo

Znanstveniki, ki so podlegli svojim izumom

S.R.

27. 11. 2010 10.14

Pri raziskovanju novih področij znanosti so tragedije vedno prisotne, predvsem zaradi nevednosti. Nekateri izumitelji pa so kljub poznavanju nevarnosti podlegli svojim izumom.

Al-Jawhari in Franz Reichelt – znanstvenika, ki sta oponašala Ikarja

Obstaja mnogo legend o ljudeh in bogovih, ki so se uspeli dvigniti v nebo in se posmehovati vsem ostalim, ki so ostali na tleh. Najbolj znana izmed vseh je legenda o Ikarju, grškem dečku, ki je poskušal leteti s krili iz voska in perja, a je strmoglavil v morje in umrl, potem ko mu je sonce stalilo vosek na krilih.

Prvi človek, ki je domnevno poskušal leteti z doma narejenimi krili je bil islamski filozof in matematik al-Jawhari. Čeprav zgodovinski viri o njem niso najbolj natančni, naj bi filozof okoli leta 1000 poskusil razbiti mit o Ikarju. A na njegovo nesrečo ga gravitacija ni pozabila in al-Jawhari je treščil na tla. Še eden izmed ljudi, ki so poskušali kljubovati gravitaciji, je bil francoski krojač Reichelt, ki je februarja leta 1912 skočil iz Eifflovega stolpa. Na hrbtu je sicer imel doma narejeno padalo, a mu to ni prav dosti pomagalo.

Henry Winstanley – zagnani arhitekt
Henry je bil trmast trgovec, ki je na pečini, imenovani Eddystone, izgubil svojo peto ladjo. Zato se je odločil enkrat za vselej opraviti s to nevarnostjo. Čeprav so mu to vsi odsvetovali, se je na Eddystonu odločil zgraditi svetilnik, ki bi ladje opozarjal na nevarnost. Končani svetilnik se je komaj upiral slabemu vremenu, a je vseeno uspel ladje odvračati od plovbe blizu pečine. Henry, ponosen na svoj izum, pa je trdil, da njegovemu svetilniku nič ne more do živega. V dokaz svojim trditvam se je med hudim viharjem, 27. novembra leta 1703, odločil preživeti noč v svetilniku. Svetilnik viharja ni zdržal, v svoji trdni prepričanosti je v njem umrl tudi Henry.

Valerian Abakovsky – leteči vagon
Latvijski inženir Valerian Abkovsky je menil, da so tradicionalni vlaki zgodnjega 20. stoletja prepočasni, zato se je domislil zanimive rešitve. Ustvaril je leteči vagon, ki naj bi dobesedno vzletel s tirnic in nato pristal na cilju. Problem je bil, da njegova kombinacija rakete in vlaka ni imela ne krmiljenja in ne zavor. Abakovsky je bil za svoj izum pripravljen žrtvovati svoje življenje, zato je bil med posadko, ki je hotela vagon preizkusiti na relaciji Moskva–Tula. Plovilo je strmoglavilo leta 1924, poleg izumitelja so umrli tudi vsi člani posadke.

Li Si in James Douglas – izumitelja mučenja
Ljudi, ki si izmišljajo nove načine pohabljanja, sicer težko imenujemo izumitelji, a Li Si in James Douglas sta vseeno dala pomemben prispevek vojaški znanosti. Li Si je bil kancler kitajskega cesarja Qin Shi Huanga ter eden najzaslužnejših za dobro delovanje Huangovega imperija. Poleg študija kaligrafije in umetnosti je bil Si tudi nekakšen izumitelj, saj je izumil metodo usmrtitve imenovano 'pet bolečin', ki je vključevala sekanje različnih okončin in rezanje tako, da prizadene čedalje hujše bolečine. A lasten izum je Lija kmalu dohitel, saj ga je po smrti cesarja Huanga (okoli leta 200 pr. n. š.) izkusil na lastni koži. James Douglas je sredi 16. stoletja izumil škotsko giljotino, znano tudi kot 'škotska devica'. Namen njegova naprave je bila čistejša in neboleča smrt. Ko so ga dohiteli njegovi politični nasprotniki je, tako kot Li Si, tudi sam podlegel lastnemu izumu. Tolažilo ga je lahko le dejstvo, da mu vsaj ni bilo treba trpeti po metodi 'petih bolečin' tako kot Li Siju.

Michael Dacre – leteči taksi
Eden izmed zadnjih izumiteljev, ki so med poskusi izgubili življenje, je Michael Dacre, izumitelj majhnega letala, ki naj bi prevažalo potnike med mesti. Letalo je bilo majhno, letelo naj bi nizko in prevažalo okoli osem potnikov. Žal se v praksi izum ni obnesel. Avgusta 2009 so oblasti poročale, da malo letalo preprosto ni moglo doseči zadostne vzletne hitrosti. Ko se je po treh poskusih končno uspelo dvigniti s tal, je leteči taksi strmoglavil, pri čemer je umrlo okoli ducat članov posadke, vključno z izumiteljem.

Thomas Andrews – načrtovalec Titanika
Nesreča Titanika je ena izmed najbolj tragičnih pomorskih katastrof v zgodovini. Ladja je bila zgrajena za večno plovbo, bila naj bi tudi nepotopljiva. Tudi ime, ki ga je dobila po grških Titanih, ladji ni pomagalo in potonila je na prvi plovbi 15. aprila 1912. Trčenje, ki bi se mu sicer lahko izognili, je ladjo poslalo na dno morja v pičlih nekaj urah. Andrews, ki je ladjo poznal do potankosti, se je kmalu po trčenju zavedel, da za ladjo ni rešitve. Kljub temu ni takoj zdrvel k rešilnim čolnom, ampak je na nevarnost opozarjal druge potnike, v zadnjih minutah preden je ladja potonila, pa naj bi celo metal stole in rešilne jopiče ljudem v vodi, s čimer si je prislužil status junaka.

Če vas zanima kaj je ustvarila narava, si oglejte tudi nekatera največja geološka čudesa sedmih kontinentov

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

znanstveniki poskusi nesreče fokus smrt izzum izzumitelj