Skrivnostno izginotje britanskega lovca

A kar je sprva izgledalo kot rutinski polet, se je končalo tragično, saj je Williamovo letalo English Electric Lightning s serijsko oznako XS894 namreč izginilo nad Severnim morjem. Nekaj tednov kasneje pa so ga odkrili na površini morja. Najbolj nenavadno pri vsem skupaj je bilo, da so letalo našli dokaj nepoškodovano. Po zaključeni preiskavi pa je celotna zgodba kar nekako potihnila in dogodek je še dandanes zavit v tančico skrivnosti.

Tiste usodne noči so radarski operaterji na postaji RAF Saxa Vord malo čez osmo uro zvečer zaznali neznani predmet, ki se je približeval zračnemu prostoru Velika Britanije. Domnevali so, da gre za sovjetsko letalo, saj so bile take 'igrice' v času hladne vojne zelo pogoste. Z njimi so Sovjeti preizkušali odzivni čas zahodnih prestreznikov. Že ob prvem radarskem stiku so operaterji opazili, da je objekt nenavadno hiter (dosegel je tudi prek 30.000km/h), vsake toliko časa pa je  izginil z radarja, zato so ga zelo težko izsledili. Objekt naj bi po navedbah radarskih operaterjev pogosto menjal tudi smer leta in višino.

Kapitan Schaffner je poletel malce čez deseto uro zvečer in kmalu izsledil neznano plovilo. Ko je letel ob njem, je poročal, da gre za predmet v obliki stožca, v bližini pa naj bi letela tudi svetleča 'steklena krogla'. Kmalu zatem sta se na radarju neznani objekt in Williamovo letalo združila v eno sliko, hkrati pa so operaterji s pilotom izgubili radijski stik. 'Združeni' predmet se je nato ustavil nad morjem ter kmalu spet pospešil in se začel odmikati. Zatem so na radarju zopet opazili dva predmeta, od katerih je eden pospešil na 32.000 km/h, drugi pa pot nadaljeval pri 950 kilometrih na uro. Obnovljen je bil tudi radijski stik s Schaffnerjem, ki se je pritoževal nad vrtoglavico, trdil, da vidi utrinke ter da je za kratek čas izgubil zavest. Okvarjeni naj bi bili tudi letalski inštrumenti. Nadrejeni so mu naročili, naj zasilno pristane v morju, čeprav je imel dovolj goriva za povratek na celino. Letalo je nato popolnoma izginilo z radarja, sprožili pa so iskalno akcijo.

Obstajata namreč kar dve verziji prepisa radijskega pogovora med Schaffnerjem in nadzorniki na letališču. Prva verzija, ki je bolj pogodu vsem navdušencem nad zarotami, govori o utripajoči krogli svetlobe, ki je zmedla pilota, in o stožčastem predmetu. Druga pa je uradno poročilo, ki opisuje potek usodnega leta.

Navdušenci nad neznanimi letečimi predmeti (ki so jih v 70. letih v Britaniji videvali zelo pogosto) opozarjajo tudi na dejstvo, da uradnega poročila o nesreči dolgo ni bilo na voljo (v javnost je prišlo šele leta 2002), ter da so iz letala odstranili vse inštrumente.

Vzrok za tako veliko skrivnostnost bi sicer lahko bile zelo stroge varnostne razmere, ki so veljale v času hladne vojne, medtem ko naj bi inštrumente želeli le podrobneje pregledati. Nikoli pa ni bilo pojasnjeno, kaj se je z razbitino letala zgodilo po končani preiskavi. Uradno naj bi ga v Binbrooku razstavili za staro železo, a o tem ni na voljo nobenih zapisov. Po drugih podatkih naj bi letalo prepeljali v zračno bazo v Kirtlandu, Nova Mehika v ZDA, kjer je takrat deloval center za jedrsko orožje. Poudariti je treba, da so bila letala tipa lightning zadnja popolnoma 'britanska' letala, ki so bila hrbtenica kraljevih letalskih sil med hladno vojno. Letalski navdušenci so zato natančno dokumentirali usodo prav vsakega letala, z izjemo Schaffnerjevega lightninga XS894. Ministrstvo za obrambo še do danes trdi, da so letalo razstavili za staro železo, a o tem nimajo nobenih zapisov in fotografij.