Seks po japonsko

Na Japonskem je seksualna industrija dvignjena na visoko potrošniško raven. Ker se o seksu že stoletja pogovarja odkrito in ker je prostitucija globoko zakoreninjena v to otoško družbo, je bil zakon proti prostituciji leta 1956 precej ohlapno zastavljen. Prepoveduje namreč koitus (penetracijo) v zameno za plačilo, vendar kot takega ne definira analni ali oralni seks, penetracijo z raznimi pripomočki in vse ostale seksualne oblike.

Kaj to pomeni za Japonce? Pogled v notranjost japonskega podzemnega vlaka ob koncu delovnika je precej dolgočasen. Dolgočasni poslovneži, vsi oblečeni podobno, ki ne komunicirajo med seboj, se ob mraku prelevijo v prave perverzneže. Nekateri se oblečejo v ženske uniforme in masturbirajo na DVD-video, kjer si ženska polaga brokoli na golo telo. Japonci so pravi primer znanega reka, da ' tiha voda bregove dere', saj se pod njihovo pogosto dolgočasno zunanjo podobo skriva perverzna in včasih seksualno razvratna duša. Po podatkih ima Japonec ali Japonka v povprečju kar 12,7 spolnega partnerja v svojem življenju. Nezanemarljiv podatek je tudi, da ima 33 odstotkov Japoncev eno ali več seksualnih igračk in da 49 odstotkov parov v deželi vzhajajočega sonca skupaj gleda pornografijo. Japonske revije brez sramu oglašujejo pornografijo in namigovanje na kakršno koli vrsto seksa je opazno na vsakem koraku.

Seksualna industrija na Japonskem ima mnogo imen. Glede na ohlapno zakonodajo in očitno visoki libido pri Japoncih je ponudba ogromna. Japonci imajo 'umivalnice', kjer pomanjkljivo oblečene ženske prostitutke masirajo moške kliente z milom, jih umivajo in po potrebi tudi spolno zadovoljijo. Umivanje je le kamuflaža za popolno seksualno storitev. Podobno se prikriva seksualne storitve v 'salonih za modo in zdravje', kjer prodajalke pod pretvezo mode stranke zadovoljujejo v oddelkih za preoblačenje. Oralno je veliko japonskih moških zadovoljenih v 'roza salonih', kjer ponujajo oralni seks v majhnih sobicah z okenci kot v banki. Zelo so popularni tudi 'tematski klubi', kjer ponujajo oralni seks v različnih tematsko obarvanih prostorih, kot so na primer pisarna, zdravniška ordinacija, šolski razred ali celo vagon podzemne železnice. Obstaja tudi tematski klub, kjer lahko pervezni japonski moški v vagonu otipavajo in nadlegujejo prostitutke, kjer je dovoljen le 'petting' (dotikanje ženskih spolnih organov s prsti). Ponavadi so prostitutke preoblečene v mlade šolarke oziroma v šolske uniforme, kar je izjemno popularno na Japonskem (za primere si poglejte  fotogalerijo).

Klasične prostitutke operirajo pod pretvezo mobilnih zdravstvenih in podobnih storitev, ki jih uporabljajo kot krinko za polno zadovoljitev strank. Obstajajo tudi sofisticirani telefonski klubi, imenovani 'telekura', kjer prostitutke, ki delujejo samostojno, pridobijo stranke. Pravno se dejanja prostitutucije imenujejo 'enjo kosai', kar bi v prevodu pomenilo 'obojestransko poravnani zmenki'. To je jasno krinka za prostitucijo in elegantno izogibanje kazenskemu preganjanju.

Japonci so očitno problem seksualne zafrustriranosti rešili na svoj način ali pa so tradicionalni pogled in odnos do seksa le modernizirali. Znano je, da je celotna populacija zelo aktivna v uporabi seksualnih storitev. Homoseksualnost je že iz samurajskih časov dokaj sprejemljiva, kar je netipično za azijske družbe. Transvestiti sicer niso tako dobrodošli kot na Tajskem, vendar imajo Japonci tudi svoja transvestitska tekmovanja. 
Kdo ve, mogoče bi kaj takega delovalo tudi kje drugje, kjer družbena morala ni omejena z raznimi zakoni in tradicijo. Vendar je prav slednja močno zakoreninjena v japonski družbi, kar očitno ne omejuje seksualne industrije, temveč jo očitno na nek način še vzpodbuja.