Seks, moški trans in varanje

Za tipičnega moškega je strmenje v lepo žensko nekaj tako naravnega kot dihanje. Moški naj bi se skozi tisočletja izurili v tem, da se osredotočajo na plodne ženske, kar jih še danes pahne v tako imenovani 'moški trans'. Nekatere teorije razlagajo, da je moški trans tudi biološka posledica matriarhalne družbe. V glavnem so bili moški močnejši in hitrejši od žensk, kar je pomenilo, da jih je bilo težko ujeti. Nato pa so ženske ugotovile, da če malce stresejo svoje seksi atribute, bo moški padel v trans, ona pa ga je lahko zvlekla v svojo votlino. In več sto tisoč let pozneje se stvari niso kaj prida spremenile.

Biologija moškega transa
Ko moški opazi žensko postavo, se bo njegov pogled avtomatično osredotočal na njene prsi, noge in zadnjico. Moški naj bi se osredotočali na te dele, da podzavestno ocenijo žensko reproduktivno stanje. Raziskovalci so odkrili, da postava v obliki peščene ure – velike prsi, ožji pas, raven trebuh in široki boki – moškemu predstavljajo zdravo, plodno, mlado žensko, ki verjetno ni noseča.

Raziskovalci so tudi odkrili, kar sicer že dolgo vemo, da je proces popolnoma vizualen. Vendar pa so pri tem odkrili še nekaj nenavadnega: proces je namreč tudi izjemno hiter. Moški možgani v 1/5 sekunde zaznajo, ali je ženska vredna posteljnih radosti ali ne. Do odločitve pride veliko prej, preden moški začne o tem zavestno premišljevati. Če mu je dekle všeč, se bodo razširile zenice, dvigne se raven testosterona in poveča srčni utrip. Istočasno dobi malce odsoten pogled in za nekaj časa preostali svet izgine. Temu se reče moški trans.

Narejeni za seksualno osvajanje
To je verjetno najboljši opis za moške. Od desetih misli, ki jih moški imajo, jih je vsaj sedem posvečenih seksu. Za moške možgane nič drugega ni pomembneje in bolj ali manj je vse, kar počnejo, posredno ali neposredno namenjeno iskanju partnerice. Navsezadnje je bil eden od človeških prednikov 'homo erectus'.

Moški imajo 2,5-krat večji možganski predel za spolnost kot ženske in od 10- do 15-krat več testosterona, kot imajo ženske estrogena, kar pomeni, da je mati narava poskrbela, da so moški vseskozi pripravljeni na nadaljevanje vrste. Po anketi ameriških seksologov si večina moških želi vsaj 14 partneric v svojem življenju, medtem ko so ženske v povprečju zadovoljne z enim ali dvema partnerjema. Seveda pa so imeli nekateri moški, recimo Fidel Castro, konkretno več žensk, kot jih ima povprečno en moški.

Seveda pa ni vse tako preprosto. Čeprav bi si moški to želeli, pa ni dovolj, da si samo želijo spolnosti, ženske namreč bolj kot samo spolnost potrebujejo varnost in udobje. Raziskave pri primatih so pokazale, da se šimpanzinje bolj pogosto parijo s samci, ki jim prinašajo hrano, še posebej če je ta hrana meso.

V osnovi moški možgani razumejo osvojitev ženske kot predajo DNA in genov za nastanek nove generacije. Čeprav se to ne dogaja na zavedni ravni, moški instinktivno ve, da več žensk, kot bo osvojil, več potomcev bo imel.
Kot že rečeno se ti procesi odvijajo na nezavedni ravni, kar pa ne pomeni, da moški nimajo nobenega vpliva na to. Navsezadnje obstaja v moških možganih tudi neke vrste protiutež. Moški se namreč hitreje in močneje zaljubijo kot ženske, ki jim možgani narekujejo predvsem varnost. Spolni akt jim zapiše ljubljen obraz v možgane in s tem se lahko brez težav zavežejo eni ženski. Poleg tega med nosečnostjo ženska oddaja feromone, ki moške možgane preprogramirajo, da so bolj zaščitniški in očetovski. Od vsakega posameznika pa je na koncu odvisno, za katero možnost se bo odločil.

Zakaj moški varajo?
Na to vprašanje ni celovitega odgovora. Znanstveniki so naredili raziskavo pri vrsti poljskih miši v Severni Ameriki. Obstajata namreč dve vrsti: prerijske in gorske miši. Prerijske imajo daljše vazopresinske receptorje v možganih kot gorske in so zveste, očetovske miši, ki skrbijo za svoje potomce. Po drugi strani pa so gorske miši bolj tipa Casanove in se prosto predajajo seksualnim užitkom. Ko so gorskim vstavili gene iz prerijskih, so tudi te miši postale zveste in očetovske. V dodatni raziskavi so ugotovili, da imajo tudi moški različne vazopresinske receptorje in tisti z daljšimi so, tako kot pri miših, bolj zvesti kot tisti s krajšimi in se hitreje poročajo ter redkeje ločijo.
Zelo lahko je za nezvestobo kriviti gene in podzavest, vendar ne smemo pozabiti na pomembno dejstvo: po statistiki ženske ne varajo veliko manj kot moški, edina razlika je, da je navadno v obeh primerih (vsaj po mnenju žensk) pač kriv moški.