Sef v velikosti gore

Za 2,5-tonskimi jeklenimi vrati v gorski sef, ki zdržijo jedrski napad, bo skritih miljarde gigabajtov podatkov v obliki luknjanih kartic, mikrofilmov, magnetnih trakov, disket, CDjev, DVDjev, Blu-ray diskov in USB enot. Strokovnjaki zagotavljajo, da bo v podzemni kapsuli shranjeno 100 gigabajtov podatkov na prebivalca našega planeta, kar bi zneslo približno 600 milijonov terabajtov. Projekt Planets naj bi v sodelovanju s 16 evropskimi knižnicami, raziskovalnimi inštituti in javnimi arhivi poskušal narediti 'backup' podatkov človeštva, ki bi bili lahko ogroženi zaradi hitrega razvoja spominskih medijev in predvsem zaradi minljivosti magnetnih in digitalnih zapisov na vezjih. "Einsteinovi pisani zapisi bodo lahko dostopni naslednjim generacijam, medtem ko bodo Hawkingovi digitalni zapisi v nevarnosti, če človeštvo ne bo dovolj hitro reagiralo," pravi predstavnik britanske kraljeve knjižnice, računalniški arhivar Adam Farquhar.

Digitalni genom, kot mu pravijo zaradi edinstvene hrambe podatkov, je stal okrog 15 milijonov evrov. Zadostoval naj bi nekaj desetletij, ko bodo optični nosilci, ki imajo najdaljšo dobo, postali neuporabni. Farquhar meni, da bodo na tak način snemali podatke v naslednjih sto letih in še kasneje, saj bo vzdrževanje in osveževanje potekalo po ustaljenih procedurah in po prvem zajemu vseh podatkov osveževanje ne bo več zahtevalo veliko truda. Vsekakor je ideja o enotni bazi podatkov človeštva zrela za izvedbo. Prihodnje generacije bodo imele dostop do vsega, v primeru, če gre velik del človeštva v pogubo. Če ne za naslednje generacije, pa vsaj za tistega, ki bo naslednji 'parkiral' na našem planetu.