Zanimivo

Rekordi, postavljeni na dražbah

R.B.

03. 09. 2010 16.05

Dražba ali avkcija je prodaja nekega predmeta, za katerega se po mnenju lastnika lahko 'izpuli' veliko več kot sicer. Na nekaterih dražbah pa so se prodajali predmeti za ogromne količine denarja.

Stereotip dražbe je glasen dražbenik, ki stoji na podiju, ob njem je prodajan artikel, pred njim pa sedi množica kupcev. Med njimi so sumljivi temno oblečeni moški s temnimi očali, ob njih sedijo 'barbike' ali pa skrivnostne in šarmantne dame. Na drugem koncu je nekaj v rjuhe odetih Arabcev z rolexi na rokah, zadaj mrko gledajo robati ruski tajkuni, obdani z gorilami. Dražbe, predstavljene v fikciji, skoraj vedno dajejo vtis nekakšnih spopadov med egom in testosteronom, pa naj stane kar (ali kolikor) hoče.

Dražbe so v resničnem življenju precej resna in premišljena dogajanja, kjer so kupci velikokrat anonimni, prodaja pa se različne artikle, katerim se izhodiščna cena izračuna do pičice natančno glede na izkušnje, povpraševanje in oceno zgodovinske, umetniške, uporabne in proizvodne vrednosti predmeta. Prve dražbene hiše so se pojavile na Švedskem v Stockholmu, ko so leta 1674 ustanovili Stockholms Auktionsverk. Danes sta največji dražbeni hiši na svetu Sotheby's in Christie's, obe iz Anglije. Prva je nastala leta 1744 in ima letni prihodek okrog 550 milijonov evrov, druga pa je nastala leta 1766. Njen prihodek se tudi meri v več sto miljionih evrov, zaposluje pa več kot 1700 ljudi po celem svetu.

Najdražji predmeti v zgodovini so bili prodani v zadnjih 50. letih. Rekordi so padali za dela največjih mojstrov, vendar so med rekordno dragimi predmeti tudi tehnični artikli in celo neoprijemljive dobrine! Začnimo s 'cenejšimi':

1. Najdražja videoigra je bila prodana na eBayu za neverjetnih 41.000 ameriških dolarjev (danes 32.000 evrov). Igra z imenom Stadium Events za konzolo NES (Nintendo Entertainment System) je bila narejena leta 1987 v samo 300 primerkih, saj so jo zaradi nove konzole hitro nehali izdelovati. Danes je to najdražja in najredkejša igra na svetu.

2. Leta 1964 je podjetje Hasbro naredilo prvo figurico ameriškega vojaka (G.I. Joe), ki naj bi ponovila uspeh punčke barbie. Slednja je na trg prišla nekaj let prej. Leta 2003 so na dražbi prodali prototip lutke za 200.000 dolarjev (158.000 evrov).

3. Tudi nekatere različice stripov gredo za med. Za veliko medu. Številka 27, ameriške serije stripov, z imenom Detective Comics, je najstarejša še obstoječa serija enega stripovskega naslova. Prvič je izšla leta 1937, leta 1939 je javnosti prvič predstavila superjunaka Batmana. Številka 27, v kateri nastopa Batman, je bila leta 2010 prodana za 1.075.500 dolarjev (850.000 evrov).

4. Leta 1855 je kraljevina Švedska izdala svoje prve poštne znamke. Najmanjše za 3 šilinge so bile natisnjene v modri barvi. Vendar je prišlo do napake na tiskalnem pladnju in nekaj znamk se je zaradi napačnega vnosa barve obarvalo rumeno. Že leta 1894 je Philipp von Ferrary kupil eno izmed njih za 4.000 guldnov, kar je bilo takrat celo bogastvo. Pozneje nobene druge rumene znamke niso našli, zato je ta edina, ki je ostala. Leta 2010 so jo prodali za neverjetnih 2 milijona evrov.

5. Honus Wagner je bil profesionalni igralec baseballa. Bil je eden najboljših v zgodovini, briljiral je med letoma 1897 in 1917. Neka tobačna firma je v njegovo čast naredila kartico z njegovo podobo, vendar mu ni bila všeč, zato jih sploh niso natisnili. Ostala je le prototipska kartica, ki jo je leta 1991 kupil hokejski as Wayne Gretzky za 500.000 takratnih dolarjev. Pozneje jo je prodal in nazadnje je bila prodana na dražbi za 2,8 milijona ameriških dolarjev (2,2 milijona evrov).

6. Violina, na katero je igral belgijski virtuoz Henri Vieuxtemps, je najdražje godalo na svetu. Izdelal jo je italijanski mojster in Stradivarijev sodobnik Giuseppe Guarneri. Leta 2008 jo je kupil moskovski odvetnik in strast violinist Maxim Viktorov za 3,9 milijona dolarjev (3 milijone evrov).

7. ZDA so leta 1794 začele izdelovati srebrne dolarske kovance. Izdelali so jih natančno 1.758, danes jih obstaja le še okrog 150. Leta 2010 je bil en primerek na dražbi prodan za točno 7.850.000-miljonkrat večjo vrednost, kakršno je predstavljal pred 216 leti.

8. Starinsko pohištvo Američana Johna Goddarda dosega velikanske vrednosti. Tisto, ki je seveda preživelo skozi čas. Okrog leta 1760 je Goddard iz težkega mahagonija izdelal regalni pisalnik, visok 287 centimetrov. Leta 1989 je bil pisalnik prodan družini Nicholasa Browna (takratni Goddardov partner) za 12,1 milijona dolarjev (17 milijonov današnjih evrov).

9. Najdražji diamant je leta 2008 prodani Wittelsbach, ki ima 35,56 karatov, kar pomeni, da je velik kot jajce. Prodali so ga Lawrencu Graffu za vrtoglavih 23,4 milijona dolarjev (18,4 milijona evrov).

10. Najdražji stol oziroma fotelj je bil prodan leta 2009 na dražbi pri Christie's. Fotelj je ustvarila legendarna industrijska oblikovalka Eileen Gray, prijateljica francoskega modnega oblikovalca Yvesa Saint Laurenta. Stol z imenom Dragons (zmaji) je bil prodan prav iz Laurentove zbirke, in sicer za vrtoglavih 22 milijonov evrov.

11. Tudi knjige dosegajo vrtoglave vsote, še posebno če so stare. Najdražja prodana knjiga je knjiga s skicami, ki jih je narisal Leonardo da Vinci. Leta 1717 je besedila in skice kupil Thomas Coke, vojvoda Leicesterski, in jih zvezal v knjigo. Za Codex Leicester je leta 1994 takrat že nesramno bogati Bill Gates odštel 30,8 milijona dolarjev (okrog 50 milijonov današnjih evrov).

12. Najdražji avtomobil, kadar koli prodan na avkciji, je še vedno bugatti atlantic 57SC. Jean Bugatti jih izdelal le štiri primerke, preden je nesrečno umrl v prometni nesreči. Danes sta ostala le še dva, enega ima v lasti modni guru Ralph Lauren (letnik 1938), drugega pa so prodali po smrti njegovega lastnika Petra Williamsona, po ceni med 30 in 40 milijoni dolarjev (med 23 in 31 milijoni evrov).

13. Najdražja omara je Badminton Cabinet, katere izdelavo je leta 1726 naročil vojvoda Beafuortski. Narejena je iz ebenovine in okrašena z ametisti, ahati, lazuri in drugimi dragocenimi minerali. Ime je dobila po angleški hiši, v kateri je stala, kupil pa jo je lihtenštajnski princ Hans-Adam III. za neverjetnih 30 milijonov evrov.

14. Najdražja skulptura na svetu je Človek, ki hodi švicarskega slikarja in kiparja Alberta Giacomettija. 183 cm visok nadrealistični bronasti kipec, je leta 2010 kupila žena libanonskega bankirja Edmonda Safre. Zanj je odštela 'pičlih' 81 milijonov evrov, kar je največ v zgodovini za neko skulpturo.

15. Najdražja likovna stvaritev v zgodovini dražb je abstraktna stvaritev ameriškega legendarnega slikarja Jacksona Pollocka. Naslikal jo je leta 1948 in jo poimenoval No. 5. Leta 2006 jo je David Geffen, lastnik istoimenske glasbene založbe, prodal Davidu Martinezu (solastniku podjetja Fintech Advisory) za rekordnih 140 milijonov dolarjev (današnjih 120 milijonov evrov). Slika danes 'potuje' po svetovnih razstavah.

16. Največjo vrednost na dražbi v zgodovini je doseglo nekaj, kar sploh ni oprijemljivo. Leta 2008 je ameriška komisija za komunikacije (FCC) odprla dražbo za prodajo radijske frekvence 700 Mhz, ki je prej služila za prenos nekaterih analognih televizijskih kanalov (UHF). Frekvenca se je sprostila za nov protokol prenosa podatkov (LTE). Razdelili so jo v pet frekvenčnih sklopov in jih dali na dražbo. Prijavila so se največja telekomunikacijska in informacijska podjetja, med njimi AT&T, Google in Verizon. Slednji je za najdražji sklop, imenovan 'C', odkupil za 4,74 milijarde dolarjev (3,75 milijarde evrov), pri čem ceno niso zvišali niti enkrat, kar je bilo tudi pričakovano. Skupna vrednost vseh sklopov je presegla 15 milijard evrov.