Osamljeni, temačni in zakleti otoki strahov

Leta 1972 so ga odprli za javnost, od takrat ga obiskujejo radovedneži iz vsega sveta. Vendar pa se istočasno od odprtja dogaja še ena nenavadna zgodba: obiskovalci, čuvaji in ostalo osebje že vse od takrat poročajo o paranormalnih aktivnostih, ki se dogajajo na otoku. Ljudje poročajo o čudnih zvokih, kot je sopenje, zvokih verig in jeklenih udarcev po zaporniški ograji. Drugi poročajo, da so slišali glasove slovitega Al Caponeja, ki je svoja zadnja leta preživel prav v Alcatrazu. Capone je bil znan po tem, da je v uri, odmerjeni za rekreacijo, raje kot na dvorišču sedel v skupni kopalnici, kjer je igral svoj bendžo. Prav zvok njegovega petja in igranja naj bi občasno še danes odmeval po hodnikih. Zgodbe o duhovih so se pojavile že v času, ko je zapor še deloval, ena od teh pa pripoveduje o zaporniku, ki je bil zaprt v celici 14D. Zapornik je neko noč grozljivo kričal, da ga hoče zelenooka pošast ubiti. Naslednje jutro so ga našli mrtvega; bil je zadavljen. Po tem dogodku naj bi duh pokojnika ostal ujet za obzidjem Alcatraza, pazniki pa naj bi pri štetju zapornikov vedno našteli enega zapornika več, kot jih je bilo v resnici. Pri štetju naj bi jim nagajal duh pokojnika, ki se je občasno postavil v vrsto v svojem trdnem obličju in po štetju izginil.

Legende havajskega otočja
Ko se ljudje odločajo za dopustovanje na Havajih, imajo običajno v mislih sproščanje na peščenih plažah, eksotično sadje in uživanje v lokalni kulinariki. Le malokdo ve, da havajsko otočje velja za enega najbolj misterioznih na svetu, domačini naj bi poznali veliko nenavadnih zgodb.

Ena od teh pravi, da je bila stara havajska religija zelo stroga do tistih, ki so kršili moralne zakone; grešnike so po otokih preganjali kot živali in če so jih ujeli, so jih mučili in na koncu kruto ubili. Če je grešniku uspelo zbežati v enega od templjev, še preden so ga ujeli, se je lahko odkupil za svoje grehe in ostal pri življenju. Največji od templjev stoji še danes v nacionalnem parku Honaunau. Nekateri pravijo, da so okoli templja videli duhove, ki jim za časa življenja ni uspelo pravočasno priti do svetega prostora, in so bili zato umorjeni.
V mestu Waianae obstaja točka imenovana Kaena Point, kjer naj bi se dobesedno prepletala nebesa in pekel. Stara havajska religija pravi, da naj bi tu nekoč prebivali bogovi. Kar nekaj obiskovalcev zakletega kraja pravi, da so slišali nečloveške glasove v čudnih jezikih. To pa ni edina paranormalna točka na Havajih, domačini trdijo, da jih je na desetine, le da jih turistom raje zamolčijo.

Izgubljeni svetilnik na otoku Seguin
Otok Seguin se nahaja na ustju reke Kennebec v ameriški zvezni državi Maine. Svetilnik na otoku je bil zgrajen leta 1857 in je najvišji svetilnik v Združenih državah. Čeprav je mnogokrat pomagal mornarjem na plovbi, pa naj bi bil prava hiša groze za vse svetilničarje, ki so bivali v njem. Eden prvih svetilničarjev je v njem dolga leta živel z ženo, ki se je pogosto kratkočasila z igranjem na klavir. Medtem ko je svetilničarjevo ženo igranje na klavirju pomirjalo, pa je moža spravljalo ob pamet. Neke noči je partnerico umoril s sekiro, nato pa sodil še sebi. Poznejši svetilničarji pravijo, da so občasno slišali igranje klavirja, čeprav inštrumenta že dolgo ni več na otoku. Leta 1985 je bil svetilnik uradno zaprt, vse pohištvo pa odpeljano v skladišče. Neke noči, ko je nočni čuvaj zaspal na postelji, se je ta začela močno tresti. Čuvaj je razločno slišal nečloveške, a razločne glasove, ki so vpili, naj se ne dotika njihovega pohištva. Čuvaj je glasove ignoriral in pohištvo v naslednjih dneh z ladjo poslal na kopno. Ladja je potonila, kaj se je v resnici zgodilo, nikoli ni bilo pojasnjeno.

Otok lutk
Avanturisti, ki raziskujejo Mehiko, se pogosto odločijo za plovbo po kanalih Xochimico. Med ogledovanjem čudovite narave pa se jim nenadoma prikaže prizor, ob katerem je še vsakemu zastal dih. Sredi širokega kanala je majhen otok poln dreves, z vej in debel pa visi na stotine otroških lutk. Otok je dobesedno naseljen z obešenimi lutkami in njihovimi glavami.

Leta in leta je za nenavadno podobo otoka skrbel tam živeči samotar don Julian, ki je trdil, da ga je preganjal duh dekleta, ki je nesrečno utonilo v kanalu. Da bi ugodil njenemu jeznemu duhu, je Julian na smetiščih in odpadih začel zbirati otroške lutke ter jih obešati po drevesih. Leta 2001 ga je nečak, ki ga je občasno obiskal, našel mrtvega. Julian se je utopil v istem kanalu, kjer je umrla nesrečna deklica. Turisti, ki si drznejo obiskati otok, trdijo, da je slišati šepet lutk, ki tudi občasno zapirajo oči. Skupina televizijcev iz TV-mreže Syfy in oddaje Destination Truth, v kateri raziskujejo paranormalne pojave, se je odločila, da noč preživi na otoku. Poročali so o grozljivi izkušnji, prav vse v skupini je zajela nepojasnjena paranoja, videli so prikazni in slišali nenavadne glasove.

Odlagališče smrti Poveglia
Poveglia je majhen otoček med Benetkami in Lidom v severni Italiji. V času rimskega imperija so otok uporabljali kot izolacijsko središče za okužence s kugo, nekaj stoletij pozneje, ko je Evropo prizadela pljučna kuga oziroma črna smrt, je bil otok ponovno naseljen z bolniki. Leta 1920 so na njem zgradili psihiatrično bolnišnico (kako simbolično).