Nepremagljivi do konca

V najbolj šibkem telesu se lahko skriva najmogočnejši um, kot je to dokazal Stephen Hawking. Vendar je on samo eden od mnogih, ki so jim uspele neverjetne stvari kljub hudim telesnim ali sociološkim hibam ter boleznim. Marsikdo bi rekel, da nekateri ravno iz teh hib črpajo svojo moč, kar je morda res, vseeno pa jim to ne olajša dela, ravno nasprotno.
Od teh ljudi se lahko naučimo, da nikoli ne smemo obupati, da nas nobena ovira ne more ustaviti, in čeprav se morda sliši nekoliko morbidno, da moramo izkoristiti čas, ki nam je dan, saj nam nihče ne more zagotoviti, kako dolgo bomo živeli.

Nick Vujičić
Rojen je bil v Avstraliji in ima redko bolezen, imenovano tetraamelija, kar pomeni, da se je rodil brez obeh rok in nog. Kljub temu Nick deska na vodi, plava ter igra golf in nogomet. Pri enaindvajsetih letih je diplomiral iz računovodstva in finančnega načrtovanja, zdaj pa dela kot motivacijski govorec in pomaga najstnikom.

Nando Parrado
Nando je bil eden od preživelih v letalu, ki se je zrušil v Andih. Nesreča je znana predvsem po tem, da so se preživeli morali zateči h kanibalizmu, po dogodkih pa je bil posnet tudi film. 72 dni so morali preživeti na temperaturah, ki so padle tudi do 37 stopinj pod ničlo. Ko so po radiu izvedeli, da je bila reševalna akcija prekinjena, so se Nando in še dva preživela odločili, da bodo odšli po pomoč. Deset dni so hodili in na koncu prišli do neke kmetije, od koder so poslali pomoč preostalim. Nando je med nesrečo izgubil družino, a se ni vdal. 

Sean Swarner
Mt. Everest, 8.844 metrov visoka gora, je izjemen izziv za še tako izkušenega in močnega alpinista. Tisti, ki ga želijo osvojiti, se morajo spopasti z vetrovi, ki presegajo 160 kilometrov na uro, pomanjkanjem kisika, snežnimi nevihtami in smrtonosnimi plazovi. Za Seana pa je takšen vzpon tako rekoč mačji kašelj, glede na to, kaj je preživel pred tem. Sean je neke vrste medicinsko čudo, je namreč edini človek na svetu (kolikor je znano), ki je imel Hodgkinsovo in Askinovo bolezen. Pri trinajstih letih so zdravniki ugotovili, da ima zadnjo fazo Hodgkinsove bolezni in da ima le še nekaj mesecev življenja. Vendar je Sean preživel, a kmalu je dobil še tumor na desnem pljučnem krilu. Po odstranitvi Askinovega tumorja so mu zdravniki spet napovedali, da bo živel le nekaj tednov. Desetletje pozneje je Sean postal slaven, ko je samo z delom pljuč osvojil Mt. Everest. Postal je tudi prvi človek na svetu, ki je osvojil Mt. Everest po tem, ko je okreval za rakom. Po osvojitvi najvišjega vrha na svetu je Sean osvojil še vse najvišje vrhove sedmih celin. Po teh uspehih je napisal knjigo z naslovom Kako sem premagal raka in dosegel vrh sveta.

Jessica Cox
Jessica si je vse življenje želela leteti, a je imela podobno težavo kot Nick Vujičić. Rodila se je namreč brez rok. Vendar ni pustila, da bi jo to ustavilo. Jessica lahko piše, tipka na računalnik, vozi avtomobil, si počeše lase in govori po telefonu, vse to pa počne z nogami. Poleg tega, da je plesalka, ima tudi črn pas iz taekwondoja. Pred kratkim je diplomirala iz psihologije, naredila pa je tudi pilotski izpit in danes pilotira posebej prirejeno letalo, ki nima pedal. Jessica je postala prvi pilot na svetu, ki nima rok.

Randy Pausch
Bil je profesor računalništva na univerzi Carnegie Mellon v Pittsburgu. Pausch je leta 2006 izvedel, da ima raka na trebušni slinavki. Njegovo predavanje, ki ga je poimenoval 'The Last Lecture: Really Achieving Your Childhood Dreams' (Zadnje predavanje: kako resnično izpolniti otroške sanje), je navdahnilo ljudi po vsem svetu. Malce pozneje je na isto temo izdal še knjigo, ki je v trenutku postala uspešnica. Leta 2008 je zaradi bolezni umrl. V svojem predavanju je poslušalcem pokazal seznam svojih otroških želja in razložil, kako jih je uresničil. Med njimi so bili: preživeti nekaj časa v breztežnostnem prostoru, igrati rugby v nacionalni ligi, postati avtor članka v World Book Encyclopedia, zadeti veliko plišasto igračo na sejmu in sodelovati pri Disneyjevih risankah. Ko so mu zdravniki napovedali, da ima samo še tri mesece življenja, je živel še tri leta.

Ben Underwood
Ben je bil neverjeten deček, ki je rad skejtal, se vozil s kolesom in igral rugby ter košarko, kar ne bi bilo nič posebnega, če ne bi bil slep. Ko je bil star komaj dve leti, so mu zdravniki zaradi raka morali odstraniti oči. Ben se je, podobno kot netopirji, delfini in nekateri drugi sesalci, naučil tehnike eholokacije. Med premikanjem je proizvajal tleskajoče glasove z jezikom in zaznal odboje od predmetov. Čut za sluh je imel tako izostren, da je prepoznal razliko med košem za smeti in hidrantom ali avtomobilom in tovornjakom. Znal je celo ločevati med različnimi materiali. V najstniških letih se mu je bolezen vrnila in se razširila na možgane in hrbtenico. Leta 2009 je Ben umrl. Star je bil komaj šestnajst let.

Liz Murray
Elizabeth "Liz" Murray se je rodila leta 1980 v Bronxu. Njeni starši so bili odvisniki od drog, mama ji je pri petnajstih letih umrla, oče pa se je preselil v center za brezdomce. Liz je ostala brez doma, poleg tega je morala skrbeti še za mlajšo sestro. Uspelo se ji je vpisati v srednjo šolo, čeprav je bila starejša od drugih najstnikov. V dveh letih je šolo končala in dobila štipendijo New York Timesa ter bila sprejeta na Harvard. Leta 2003 je Harvard sicer zapustila, da je skrbela za bolnega očeta, ki je zbolel za aidsom. Medtem se je vpisala na kolumbijsko univerzo, da je bila bližje očetu. Leta 2006 je njen oče umrl, ona pa se je vpisala nazaj na Harvard in leta 2009 diplomirala iz psihologije. Zdaj pomaga mladim, ki so ostali na cesti, in jim omogoča šolanje.

Patrick Henry Hughes
Patrick se je rodil brez oči, poleg tega pa ne more stegniti rok in nog, zaradi česar ne more hoditi. Vstaviti so mu morali dve jekleni palici ob hrbtenico, da so preprečili, da bi se preveč ukrivila. A nič od tega ni ustavilo Patricka. Ko je bil star komaj osem mesecev, je začel igrati klavir, naučil se je igrati tudi na trobento. Med drugim igra v louisvillskem pihalnem orkestru. Patrick je virtuoz na klavirju in trobenti in izjemen pevec, ki je zmagal na mnogih glasbenih tekmovanjih.

Vsi ti ljudje in še mnogi drugi so lahko navdih vsem, ki se nam včasih zdi, da se je svet zarotil proti nam. Ne le da so premagali svoje omejitve, temveč so pri tem pomagali drugim in vsaj nekoliko pripomogli k izboljšanju sveta.