'Narkoglasba' mehiških kartelov v vzponu

Mafijski botri so med drugim našli tudi izjemen način, kako javnost počasi spraviti na svojo stran in svojo kriminalno dejavnost opravičiti kot nekaj več in celo kot neko kvazi subkulturo, ki je vzor mladini. Na površje prihaja fenomen glasbe narcocorridos, ki so pravzaprav navadne mehiške folk balade, le da ne pojejo o ljubezni ali drugih romantičnih temah, temveč o ubijanju, krvi, drogah, opevanju posameznih narkokartelov in njihovih kriminalnih dejanj.

Narcocorridos sicer niso nova iznajdba, saj so se začeli pojavljati že pred 50 leti, vendar je njihova popularnost šele v zadnjih letih vzniknila tudi v ZDA, kjer nekateri omenjeno glasbo že primerjajo z gangsta rap zvrstjo hiphopa. Na zahodni obali ZDA je zvrst že tako popularna, da se zabav z narkoglasbo udeležujejo tudi "navadni" Američani, ki na prvi pogled nimajo nobene zveze s "hispanokulturo" in mehiškimi karteli, razen da morda "snifajo" njihov kokain.

Učinek je malce podoben pojavu turbofolk glasbe na področju bivše Jugoslavije ob razpadanju slednje ter mafijski podpori nekaterih izvajalcev. Tako kot turbofolk iz bivših republik naše rajnke države se tudi narcocorridos ne morejo ravno ponašati z neko umetniško vrednostjo in globljim sporočilom. Vendar premikajo množice, še posebno mladih, ki ne najdejo druge poti iz severnoameriških getov, kot jo nudi kriminal.

Kakor koli že, zvezdnikom, kakršna je bila skupina Los Tigres del Norte ("tigri s severa"), ki je že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja pela o tihotapljenju marihuane in drugih drog na ameriško ozemlje, so se pridružili mlajši, kot je El Komander, ki tipično poje o kalašnikovkah, drogah, sinalojskem kartelu, nezadovoljstvu z družbenim stanjem in o smrti. Poglejte si video pesmi El Komanderja Nomas por ser Sinaloense (Nič več ne bom Sinalojec), ki govori o romantičnem odnosu do Sinalojskega kartela, ki je ena najbolj nevarnih in tudi vplivnih mafijskih združb na svetu.