Visoki obrati

LED-žarnice: prihodnost postaja sedanjost

R.B.

14. 05. 2010 13.16

Ekološka ozaveščenost in trenutne svetovne razmere nas silijo k energetski varčnosti. LED-osvetlitev ni nova iznajdba, vendar smo na začetku vsesplošne popularizacije diodnih žarnic.

Klasika proti napredku
Navadne žarnice z žarilnimi nitkami so na udaru novejših, LED-svetil, ki obljubljajo manjšo porabo in veliko daljšo življenjsko dobo. Nekatera podjetja, kot sta Phillips in Osram, so v zadnjem času predstavila novitete, ki omogočajo klasično montažo in zelo dobro hlajenje LED-svetlobnih diod.

LED-žarnice s klasičnim navojem. FOTO: arhiv proizvajalca

Kako pravzaprav delujejo LED-svetila? Vanje so vgrajene LED-diode, ki sijejo s pomočjo luminiscence. Luminscenca je oddajanje svetlobe z gorenjem nekega objekta pri nizki temperaturi. Zato so LED-diode ponavadi majhne in oddajajo hladno svetlobo. LED-sijalke (žarnice) imajo ponavadi 10 ali več diod, združenih v enotno svetlobno telo. Razlika med LED-lučjo in klasično lučjo je prav temperatura, pri kateri izgoreva svetlobno telo znotraj žarnice, saj je pri klasičnih žarnicah temperatura gorenja zelo visoka, zato je svetloba topla. Pri LED-sijalkah je svetloba hladnejša in se pri nizkih temperaturah izgorevanja svetlobnega telesa bliža odtenkom modre barve.

Klasične 60-vatne žarnice ponavadi trajajo okrog 1000 ur, kar zadostuje za kakšno leto ali dve. LED-žarnice pa to dobo povečajo za kar 25-krat! Najnovejši izdelek z imenom Endura nizozemskega proizvajalca Phillips ima življenjsko dobo 25.000 ur in pri 12 vatih nazivne moči uspe proizvesti več kot 800 lumnov, kar je enako ali v nekaterih primerih več, kot proizvede 60-vatna klasična žarnica.

Kritike in odgovori
Mnogi kritiki očitajo proizvajalcem in zagovornikom LED-svetil, da so slednja škodljiva za človeško zdravje, nekompatibilna s klasičnimi priključki in napetostmi, da so predraga in da slabšajo vid zaradi 'prehladne' svetlobe. Proizvajalci omenjenih svetil jim vračajo žogico s podatki, ki spodbijajo kritike. Veliko LED-svetil na trgu ima namreč možnost določanja toplote svetlobe, kar je zelo koristno za uporabnika, če hoče spreminjati vrsto svetlobe glede na ambient. Tako se lahko regulira toploto izgorevanja svetlobnih teles in s tem toploto oddane svetlobe. Tudi najnovejše LED-žarnice omogočajo privijanje na klasični navoj luči, kjer je bila prej navadna žarnica.

LED-svetila postajajo zaradi varčnosti in dolgotrajnosti aktualna tudi v javni razsvetljavi. Raziskave kažejo, da v Sloveniji vsako leto proabimo kar za 10 milijonov evrov nepotrebne svetlobe. V marsikaterem primeru pa je osvetlitev potrebna, vendar energetsko požrešna. Z LED-svetili bodo mesta in države prihranili več kot 50 odstotkov energije.

LED svetila žarnice svetloba hladna varčno varčne fokus

SORODNI ČLANKI

Slovenska predstavitev iPada

Shimon, robot, ki obožuje jazz

So znanstveniki izdelali vremenski stroj?

Električno kolo M55 EVO 001 - luksuz za brezpotja

Nočnogled prihaja na telefone, očala in v avtomobile

Nova tehnološka revolucija: človeški vmesnik Skinput

KOMENTARJI (2)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV

charon 29. 01. 2012 19.29

1 0

Kateri idi**, ki je prešprical fiziko v sredji šoli je to pisal? Princip je v popolnoma drugačnem ustvarjanju fotonov, ne pa v temperaturi. Klasične žarnice ustvarjao svetlobo s segrevanjem žarilne nitke iz volframa na 2700 - 3000K (odvisno od moči žarnice). Spekter, ki temu ustreza, ima precej dolgih valovnih dolžin (rdeče), manj srednjih (zelene) in zelo malo kratkih (modre). Zato je njihov spekter oranžen, kar vidimo, če zvečer, pogledamo v stanovanje od zunaj, ko je naše oko prilagojeno na zunanjo, dnevno osvetlitev. Večji del energije pa se emitira v infrardečem delu spektra (tudi do 95%), zato je izkoristek zelo slab, žarnice pa se zelo segrevajo: LED ustvarja svetlobo, ko elektron preide iz prevodnega pasu v t.i. valenčni pas. Pri tem nastaja sevanje skoraj izključno v vidnem delu spektra, zato ni segrevanja in so svetila hladna. A to nima zveze s temperaturo svetlobe. Njena temperatura je lahko tudi več kot 6500K, kar pomeni, da je zelo podobna sončni. Ima več kratkih valovnih dolžin (modre) in nekaj več srednjih (zelene). Pri nekaterih polprevodnikih nastaja tudi UV valovanje, ki ga preko fluorescenčnih premazov spremenijo v vidni del spektra. Zato je izkoristek LED zelo velik, tudi več kot 80%, odvisno od njene moči. Novost teh žarnic je le klasičen navoj in možnost uporabe pri napetosti 230V. Kdor pa joče, da je težava z več modre v spektru ta nima pojma o svetlobnem spektru in kaj pomeni topla in hladna svetloba.

ODGOVORI