Zanimivo

Jedrske eksplozije lahko ustavijo klimatske spremembe

R.B.

01. 03. 2011 13.16

'Jedrske' debate so sicer bolj rezervirane za politiko hladne vojne in strategijo zastraševanja kot pa za moderne ekološko-okoljske rešitve. Vendar sta obe temi na neki točki prav bizarno povezani.

Nasin superračunalnik je s kompleksnim modeliranjem izračunal, da bi lahko manjša nuklearna vojna dodobra spremenila zemeljsko klimatsko podobo in zaustavila klimatske spremembe. Rezultati raziskave, ki so jo opravili pri ameriški vesoljski agenciji, so prav nanavadni.

Če bi nekje na svetu sprožili okrog 100 15-kilotonskih bomb (podobne velikosti tistima, ki sta padli na Hirošimo in Nagasaki), bi se posledično z ognjem v nebo dvignilo pet milijonov metričnih ton ogljikovega prahu vse do višjih delov troposfere, torej do 20 kilometrov visoko. Oblak bi bil tako velik, da bi pomembno vplival na temperaturo ozračja.

Najmočnejša jedrska bomba je t. i. Carjeva bomba, ki so jo sprožili leta 1961 nad ruskim polarnim polotokom Novaja zemlja. Eksplodirala je z močjo 50 megaton, kar je enakovredno jakosti 2500 hirošimskih bomb. Požgala je vse v krogu 80 kilometrov.

Prašni delci v zraku ne bi več padli na zemljo, temveč bi ostali na isti višini. Delovali bi kot svetlobni filter in prepuščali manj svetlobnih žarkov na površino zemlje. Tako bi omogočali obratni proces, kot ga opažamo pri ogljikovem dioksidu in drugih toplogrednih plinih, ki delujejo kot prozorni zgoščevalci atmosfere in preprečujejo dobršnemu delu zemeljske toplote, da bi sevala v vesolje.

Smešno je, da v tem primeru samostojni črni ogljik funkcionira kot svetlobni ščit, nasprotno kot v kombinaciji s kisikom (je prozoren). Ogljikov ščit bi posledično začel ohlajati zemeljsko atmosfero in do zdaj znane klimatske spremembe obrnil v nasprotno smer. Po besedah fizika Luka Omana iz Nase naj bi temperatura na Zemlji v povprečju padla za 1,25 stopinje Celzija, na nekaterih območjih, kot so Evropa, Azija, Aljaska in nekaterih tropskih predelih, pa bi bile spremembe kar v 3 do 4 stopinjah Celzija.

Spremembe bi prišle v treh do štirih letih po jedrski vojni in bi najbolj vplivale na kmetijstvo, ki je odvisno od pomladanskih in jesenskih kmetijskih pridelkov. Spremembe bi bile zelo podobne tistim po katastrofalnem izbruhu vulkana Mount Tambora v Indoneziji leta 1815. Takratnemu izbruhu je sledila lakota v nekaterih predelih sveta, kjer so več let bili brez kmetijskih pridelkov.

Postavlja se torej vprašanje, ali bo kakšen ekoterorist z veliko denarja pripravljen tvegati in na ta kontroverzen, apokaliptičen način spremeniti klimatsko podobo zemlje. Morda pa bi omenjeni scenarij ustrezal tudi največjim onesnaževalcem (in proizvajalcem orožja), da bi lahko še naprej umazano proizvajali in prodajali. Tistemu, kar bi še ostalo od človeške rase.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

jedrska bomba klimatske spremembe fokus