Prostozidarstvo in Iluminati nimata veliko skupnih lastnosti, vendar sta obe ideji vplivni in nedvomno pomembni za svet. Prostozidarstvo je bratska organizacija, ki jo sestavljajo bratje v skupni ideji in veri v neko višjo silo. Prostozidarstvo izhaja iz povezavanja istomislečih iz upora proti obstoječim vrednotam in tudi iz zarotniških in revolucionarnih idej. Prva prostozidarska loža je nastala v Angliji leta 1717, čeprav zametke najdemo že prej na Škotskem. Izvajajo različne rituale, svoje življenjske sloge podrejajo pravilom in poskušajo (v nekaterih primerih) vplivati tudi na zunanji svet, ga spremeniti na bolje. Praviloma so prostozidarji uspešni, bogati in vplivni moški posamezniki (čeprav obstajajo tudi ženske prostozidarske lože), vendar predvsem v modernem času lahko vsakdo postane član. Večina prostozidarskih organizacij je javna in organizirana v klube.
Skrivni red, ki ga sicer ne štejemo med prostozidarske lože, imenovan Illuminati, je eden najbolj znanih in tudi najbolj popularnih skrivnih skupin v zgodovini. Razlika med Illuminati redom in prostozidarskimi ložami je, da v večini prostozidarji ne skrivajo svojega obstoja, čeprav je nekaj izmed njih bilo in je skrivnih in ne kažejo javno svojih članov, načel in dejanj. Illuminati pa je bil strogo skrivni red, ustvarjen z namenom 'razsvetliti' svet in ustvariti nov svetovni red z načeli, ki so jih postavili Adam Weishaupt in njegovi somišljeniki leta 1776 v nemškem Ingolstadtu. Nekateri menijo, da je Iluminati levičarski red, ki je poveličeval Satana in predstavljal politično in družbeno opozicijo rimokatoliški, pravoslavni in protestantski cerkvi. Teoretiki zarote trdijo, da je Illuminati sprožil in vplival na potek francoske revolucije leta 1789, ki je bila eden najpomembnejših dogodkov v moderni zgodovini Evrope in sveta. Mnogi moderni politiki, industrialci, bogataši in zvezdniki zabavne industrije naj bi bili zavezani iluminizmu in načelom spremembe sveta ter močne svetovne hierarhične organizacije pod vlado peščice ljudi.
Znano je, da veliko politikov obiskuje neka tajna ali poltajna združenja, v katerih poteka debata o izboljšanju sveta, diskutira se o modernih problemih, zbira se denar v imenu filantropije in štipendiranja. Vendar, ali se za takimi organizacijami skriva še kaj več?
Skupina Bilderberg, ki so jo ustanovili leta 1954, bi lahko bila referenčna v tem, kako lahko majhne skupine pomembnežev vplivajo ali poskušajo vplivati na svet in na dogajanje v družbi nasploh. Bilderbergi so začeli delovati z namenom zmanjšati porast antiamerikanizacije v Evropi. Skupina ne izvaja prostozidarskih obredov, tudi ni razsvetljena z idejo Satana, ampak funkcionira kot komite ali kot posvetovalna skupina. Ustanovil jo je Jozef Retinger, poljski politik, ki ga štejejo tudi za enega od pobudnikov Evropske unije. Retinger je bil med ustanovitelji takrat še tajne skupine, pri ustanovitvi je sodeloval z nizozemskim princem Bernhardtom in belgijskim premierjem Paulom van Zeelandom. Na prvih srečanjih so bili prisotni tudi predstavniki CIE in ekonomisti ter politiki iz drugih držav. Glavne (formalne) teme skupine Bilderberg so odnosi med ZDA in Evropo, islam, terorizem, Iran, S. Koreja in podobne teme političnih parketov zahodnih držav. Sestanki naj bi bili skrivni (čeprav so jih novinarji v 80. letih razkrinkali), udeležujejo se jih najvišji predstavniki državnih institucij in gospodarstveniki. Teoretiki zarote se strinjajo, da so v okviru Bilderbergov padle odločitve za napad na Irak, da so v svoji levičarski ideji Bilderbergi največja grožnja nacionalnim državam, da so prevzeli nadzor nad Združenimi narodi, Mednarodnim državnim skladom in Svetovno banko. Velik sponzor dejavnosti Bilderbergov je Fordova fundacija, ki jo je ustanovil znani prostozidar, ustanovitelj avtomobilske tovarne in Hitlerjev simpatizer Henry Ford. Naslednji sestanek Bilderbergov naj bi se zgodil 3. junija 2010 v Sitgesu blizu Barcelone.
Komisija z vplivom
Podobna, vendar še bolj konspirativna je Trilateralna komisija, ki jo je leta 1973 ustanovil David Rockefeller, potomec najbogatejšega Zemljana in prostozidarja Johna D. Rockefellerja, ki je na koncu 19. stoletja poskrbel, da so ZDA (in pozneje cel svet) postale odvisne od nafte. David je za razliko od skupine Bilderbergov hotel ustvariti interesno skupino, ki bi delovala kot podpora vladi ZDA pri pomembnih strateških zunanjepolitičnih odločitvah. Trilateralno komisijo je z Rockefellerjevo pomočjo organiziral bivši svetovalec za varnostna vprašanja (svetoval je Jimmiju Carterju) in protikomunistični jastreb Zbigniew Brzezinski, med drugim je bila njegova ideja oborožitev in trening afganistanskih mudžahidov proti ruski okupaciji Afganistana v 80. letih prejšnjega stoletja (med treniranimi mudžahidi je bil tudi Osama bin Laden). Komisijo sestavljajo posamezniki iz Severne Amerike, Evrope (med njimi naj bi bil tudi bivši direktor NLB Marko Voljč) in Azije. Je zasebna skupina, v kateri je veliko znanih in vplivnih osebnosti in kot je rekel slavni marksistični filozof Noam Chomsky, je 'zelo redko, da ima katera koli zasebna skupina tako močan vpliv v ameriški administraciji, kot ga ima Trilateralna komisija'.
Prostozidarji trdijo, da nimajo nič pri postavljanju 'novega svetovnega reda'. Vendar jim mnogoteri kritiki očitajo dvoličnost in pravi namen, ki je akumulacija družbene, politične in gospodarske moči ter nedemokratični prevzem oblasti. Pri odločanju o svetu so skrivnostne tunike in kute z ustaljenimi prostozidarskimi in iluminističnimi znaki zamenjale kravate. Temne srednjeveške sobane in oboke katedral pa so zamenjali sofisticirani luksuzni kongresni centri ali pa kar ogromne pisarne najvišjih uslužbencev ljudstva. Debate, ki so usmerjale tok zgodovine, pa so ostale iste: kako prevzeti ali obdržati oblast v državah in na svetu.
KOMENTARJI (6)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV