Bodo slepi kmalu spregledali?

Človeško oko je eden najbolj kompleksnih človeških organov. Že veliki teoretik evolucije Charles Darwin je človekovo oko označil za tako zapleteno, da je že 'absurdno', kako ga je narava skozi evolucijo sploh zmogla ustvariti. Zapletenost in kompleksnost funkcije očesa leži v njegovi sposobnosti zajema slike, bliskovito hitrega fokusiranja, prepoznave svetlobe in barv. Ravno zato je znanstvenikom velikanski izziv izvesti pravi, funkcionalni nadomestek oziroma protezo očesa.

Medicinska in protetska znanost je uspela zamenjati veliko različnih okvarjenih ali manjkajočih organov s pravimi protezami. Uspeli so ustvariti celo prave nadomestke notranjih organov, čeprav večina opravlja funkcijo izven človeškega telesa v obliki velikih strojev in naprav, ki niso dovolj razviti, da bi lahko samostojno 'živeli in delovali'  znotraj človeškega telesa kot samostojen organ. Pri očesu pa pravi nadomestek ne more funkcionirati tudi izven telesa, poleg tega pa je 'analogni' prenos slikovnih podatkov v možgane precej delikatna zadeva. Še posebno, če ga ni izdelala narava.

Vendar znanstvenice in znanstveniki iz nemškega Tuebingena na čelu z dr. Eberhartom Zrennerjem iz inštituta za oftalmološke raziskave obljubljajo napredek in morebitne uporabne očesne implantante. Razvili so nov nadomestek retine (zenice), ki je pravzaprav elektronska naprava za zajem in pošiljanje slike prek živca. Sicer je oko veliko bolj kompleksno tudi zaradi sistema leč in mišic, ki uravnavajo fokus, vendar je prav očesni živec med najzahtevnejšimi elementi za replikacijo. Implantant je manjša ploščica dimenzij 3-krat 1 milimeter, na katero jim je uspelo spraviti 1500 mikrodiod, ki so občutljive na svetlobo. Diode so občutljive na spremembo svetlobe in tako ustvarjajo električni tok. Impulze vsak senzor posebej prek mikroelektrod spušča v možgane prek očesnega živca.

Kot pravi Zrenner, to sicer ni pravi substitut za oko, vendar pa je lahko rešitev za cel kup vzrokov za slepoto. Veliko je namreč bolezni in genetskih poškodb, ki povzročijo odmrtje ali nefunkcionalnost očesnega ozadja in zenice. Med njimi je tudi relativno pogosta genetska napaka retinitis pigmentoza, ki povzroči popolno slepoto.

Izum sicer uspeva pretvoriti le majhen del svetlobnih točk, ki jih zazna zdravo oko, zato so pacienti na preizkusih uspeli zaznati le obrise predmetov in velikih črk. Ločljivost optičnega elementa je le 38-krat 46 točk in predmete lahko prikaže le v črno-beli tehniki. Vendar je umetna retina vseeno velikanski korak naprej pri reševanju problema slepote.