BIZARNO: Samomorilsko morje dreves

Aokigahara, ki ga imenujejo tudi morje dreves, leži ob vznožju gore Fuji in je eno najbolj popularnih mest za samomorilce. Verjetno tudi zaradi dejstva, da je v senci japonske svete gore. In čeprav se sliši izjemno bizarno, je zaradi tega postal tudi večja turistična atrakcija. Nekaj podobnega kot otok grozljivih lutk.

Gozd so skozi Japonsko zgodovino povezovali z zlobnimi silami in demoni ter obiskovalec bo hitro ugotovil, zakaj. V njem je mnogo skrivnostnih skalnih votlin, poleg tega stojijo drevesa tako na gosto, da zadušijo zvok vetra, v gozdu pa je tudi izjemno malo živalskih vrst. Zdi se, kot da bi čas v tem gozdu obstal.

K morečemu vzdušju pripomorejo tudi številni napisi, ki v japonščini in angleščini poskušajo odvrniti potencialne samomorilce od obupanega dejanja. Leta 2002 so v gozdu našli 78 trupel, kar je uradno največ, vendar oblasti ne izključujejo možnosti, da mnogih nikoli ne najdejo. Zaradi želje po manjšanju popularnosti samomorilske točke, podatkov ne izdajajo več in neuradni viri trdijo, da vsako leto najdejo prek 100 mrtvih. Gozd je po površini velik približno 35 kvadratnih kilometrov, zato je zelo težko najti vse tiste, ki se odpravijo na zadnje potovanje.

Po statistiki je gozd drugi najbolj 'popularen' kraj za samomorilce, na prvem mestu je most Golden Gate v San Franciscu.

Leta 1960 je Seichō Matsumoto napisal roman Kuroi Jukai, ki se konča tako, da zaljubljeni par v tem gozdu napravi samomor, kar je pripomoglo k 'popularnosti' kraja kot zatočišče samomorilcev, vendar so samomore v tem gozdu opravljali že precej dlje časa kot obstaja roman. Do 19. stoletja so v tem gozdu izvajali tudi 'ubasute', kar pomeni, da so v gozd odpeljali starejše ženske in jih pustili, da umrejo. Po legendi naj bi v gozdu strašili duhovi teh umrlih.

Vsako leto se posebna ekipa odpravi v gozd, da bi poiskali vsa trupla. Ekipa je sestavljena iz prostovoljcev, novinarjev in policistov. „Popoln prostor za smrt!“ tako je gozd opisal Wataru Tsurumui v knjigi Popoln priročnik za samomorilce.

Japonska je dežela, ki ima dolgo tradicijo, povezano s samomori in morda tudi zaradi tega prebivalci, ki živijo v okolici, točno vedo, kdo obišče gozd z namenom, da si bo ogledal njegovo lepoto, kdo zaradi mračnega vzdušja in kdo se iz njega ne bo več vrnil  ter niti ne poskušajo odvrniti nesrečnikov od njihovih dejanj.

O gozdu kroži več legend o že prej omenjenih duhovih, da je kot neke vrste živo bitje, ki poskuša pogubiti obiskovalce, in da se pod zemljo skriva bogato nahajališče železa, ki onemogoči kompas ter 'ujame' popotnike skupaj s samomorilci.

Na avtobusni postaji ob gozdu imajo posebno sobo za trupla, ki jih najdejo, in v tej sobi imajo dve postelji. Ena je za truplo, druga pa za nekoga, ki spi ob truplu. Verjamejo namreč, da če truplo ostane samo, bo njegov duh vso noč kričal zaradi osamljenosti in se nato premaknil v spalnice živih.