Bizarni Ciini projekti

Z njimi je Cia želela zadržati prednost pred svojimi sovražniki, a je pri tem večkrat krepko brcnila v temo.

Akustična mačka
Večina ljudi ob pogledu na mačko najverjetneje ne pomisli, da bi ljubka žival lahko bila mojster vohunjenja, to pa ni ustavilo Cie, ki je v 60. letih prejšnjega stoletja poskušala prav to. Za projekt naj bi zapravili prek 20 milijonov ameriških dolarjev, cilj pa je bil mačke uporabiti kot prisluškovalne naprave. Skupini posebej izurjenih mačk so kirurško vsadili mikrofone, antene in baterije, potem pa so jih spustili blizu ruskega veleposlaništva. Agenti so namreč menili, da bi se mačke lahko povsem približale skupinam zlobnih komunistov, prisluškovale njihovim pogovorom in jih pošiljale nazaj v štab. Načrt so dejansko tudi v praksi izpeljali, a je prvo izpuščeno mucko povozil taksi, preden je prišla do veleposlaništva, zato so projekt kmalu zatem opustili.

Operacija Mockingbird
Eden najbolj ambicioznih in hkrati najbolj zahrbtnih projektov je bila zagotovo operacija Mockingbird (v prevodu: 'ptič oponašalec'). Šlo je za propagandni projekt v 50. letih prejšnjega stoletja, vključeval pa je prek 3000 Ciinih agentov, ki so hoteli različnim novinarjem in časopisnim hišam podtikati podatke, ki so jih želeli razširiti v javnost. Projekt je na svojem višku vključeval novinarje časopisa New York Times in revije Time, skupno pa naj bi vplival na več kot 25 časopisov. Program je imel pomemben vpliv izven Amerike, pomagal pa je tudi pri ustvarjanju javnega mnenja. Ukinili so ga šele v zgodnjih 60. letih, ko je več uglednih novinarjev razkrilo resnico o njem.

Operacija Zlato
Gre za eno najbolj drznih operacij med hladno vojno. Začela se je leta 1953, v njej pa je s Cio sodelovala tudi britanska agencija MI6. Načrt je bil prestreči telefonske linije Sovjetskega štaba v Vzhodnem Berlinu. Izkopali so ogromen, 450-metrski predor, ki je sekal telefonske kable. Predor so v največji tajnosti pripravljali, ko pa so ga končali, je Cia v slabem letu uspela posneti več kot 50.000 telefonskih pogovorov. Vse je potekalo gladko, dokler niso nekega dne Sovjeti vdrli z predor. Kako so zanj izvedeli? Dvojni agent v britanski obveščevalni službi je KGB obvestil o operaciji, še preden je bil končan predor, tako da so Američani že celo leto prestrezali lažne pogovore. Razkritje operacije je dolgo časa močno odmevalo v ameriški in britanski obveščevalni skupnosti.

Operacija Northwoods
V 60. letih, ko je bila hladna vojna na vrhuncu in strah pred komunisti globoko zasidran v srcih Američanov, je Cia pripravila tajno operacijo Northwoods. V ameriških mestih so želeli izpeljati več terorističnih napadov (bombne napade, ugrabitve, sabotaže), za katere bi potem okrivili Kubo. Tako bi okrepili sovraštvo in pripravili teren za vojaški napad na Kubo in odstranitev Fidela Castra. Vrhovno poveljstvo je načrt že sprejelo, a ga je osebno zavrnil predsednik Kennedy. Operacija Northwoods je bila dolgo časa samo govorica, javno pa so jo razkrili šele leta 1997, ko je cel sklop dokumentov, povezanih s Kennedyjevo smrtjo, izgubil oznako strogo zaupno.

Projekt Golob
Eden najbolj nezaslišanih vojaških poskusov med drugo svetovno vojno je bil delo slavnega psihologa B.F. Skinnerja, ki mu je vlada naložila nalogo, naj golobe izuči za pomoč vodenim raketam. Skinner je bil takrat močno zagovarjal sistem nagrad in kazni, s katerim je bilo mogoče učinkovito nadzorovati obnašanje živali. S tem v mislih je Skinner posebej izurjene golobe zaprl v rakete, na konice katerih so namestili kamere, ki so spremljale potek leta. Sliko so prenašale na zaslon golobom znotraj rakete, ki so bili izurjeni za prepoznavo tarče. Golobi naj bi ob kakršni koli napaki v letu s kljunom potrkali po zaslonu, krmilni sistem rakete pa bi s temi informacijami popravil svojo smer leta. Skinner je za projekt dobil na voljo 25.000 dolarjev proračuna in dejansko dosegel nekaj uspehov, a ker vladna nikoli ni v resnici prebolela same absurdnosti tega projekta, so ga kmalu ukinili.

Operacija Polnočni vrhunec
V zgodnjih 60. letih je ameriška mladina začela eksperimentirati s halucinogenimi drogami, kot je na primer LSD, kar je Cia seveda poskusila izkoristiti. Operacija Polnočni Vrhunec je bila zagotovo ena najbolj nezakonitih in nesmiselnih operacij v njeni zgodovini. Preizkušali so namreč učinek droge na običajnih državljanih. Prostitutke so nič hudega sluteče moške zvabile v določene hiše, kjer so jim ponudili hrano in pijačo 'začinjeno' z LSD in drugimi drogami, potem pa so jih opazovali skozi enostransko ogledalo. Cia je hotela ugotoviti, ali so droge in spolno izsiljevanje uporabni v taktičnih situacijah na terenu, a je program celo znotraj agencije veljal za kontroverznega, zato so ga po nekaj letih opustili. Večino podatkov o projektu so uničili, nekaj pa jih je v 70. letih razkril časopis New York Times. Preberite več o Ciinih poskusih z drogami.

Projekt Stargate
Ime Stargate ('zvezdna vrata') je bilo sinonim za vrsto telepatskih poskusov in raziskav med 70. in 90. leti. Glavni cilj projekta je bil odkriti, ali je mogoče s pomočjo telepatskih sposobnosti opazovati oddaljene dogodke, raziskovali pa so tudi 'izven telesne' izkušnje, jasnovidnost in sposobnost napovedovanja prihodnosti. Naenkrat je pri projektu sodelovalo med 3 in 22 ljudi, mnogo 'testnih osebkov' pa je uspelo dogodke napovedati tudi do 15 odstotkov bolj natančno kot običajni ljudje. Čeprav naj bi nekateri udeleženci pravilno napovedali nekaj vojaških napadov in ugrabitev, so se v več kot 80 odstotkov primerih zmotili, zato je Cia leta 1995 program ukinila.

Operacija Mongoose
V 60. letih je Kuba postala pomembno bojišče hladne vojne, predsednik Castro pa je bil za ZDA eden najnevarnejših politikov na svetu. Ko so nasilni poskusi odstranitve diktatorja spodleteli, je Cia poskusila s skrivno propagando vojno in sabotažami, ki bi Fidela vrgli z oblasti. Operacija Mongoose je vključevala širok nabor različnih idej za napade na Castra. Med drugim so obstajali načrti za lažne napade na kubanske izgnance, oboroževanje opozicije, uničenje zalog sladkornega trsa, poskuse atentata ter medijske napade na Castra, ki so bili včasih neverjetno absurdni. Med drugim je Cia razmišljala, da bi Castru zastrupila cigare, v njegove najljubše kotičke morja nastavila školjke z eksplozivom ter v njegovo pero skrila iglo s strupom. Še bolj bizarni so bili poskusi javne diskreditacije Castra med nastopom na televiziji, saj so hoteli studio poškropiti s halucinogenimi substancami ali mu na obleke nanesti kemikalije, zaradi katerih bi mu izpadla njegova slavna brada. Katastrofa v Prašičjem zalivu in poznejši dogovor med Kennedyjem in Sovjeti sta bila glavna vzroka za prekinitev operacije.

Projekt MKULTRA
Je eden izmed Ciinih najbolj strašljivih poskusov, ki je tudi podlaga za neštete teorije zarot. Projekt MKULTRA je bil strogo zaupni program v 50. letih, v sklopu katerega so preiskovali 'kemično zasliševanje' in nadzor misli. Ves projekt je bil osredotočen na to, kako s pomočjo različnih drog, posebnega zasliševanja in celo spreminjanja možganskih funkcij iz sovražnikov izvleči informacije. Večina informacij o projektu še dandanes nosi oznako strogo zaupno, ve pa se, da so v program prisilno vključili civiliste in jim vbrizgavali velike količine LSD, meskalina, metamfetaminov in drugih 'serumov resnice'. V določenih primerih so osebkom 77 dni zapored vbrizgavali LSD in tako testirali njegov dolgotrajen učinek. Navdušenci nad teorijami zarote pa so šepetali celo o zombijevskih atentatorjih z opranimi možgani. Delček informacij o projektu je prišel v javnost v 70. letih, ko je Ciine zlorabe preiskoval kongres. Takrat naj bi projekt uradno ukinili, čeprav v to mnogi dvomijo.

Prašičji zaliv
Po razvpitosti pa se le redko kateri Ciin projekt lahko primerja s spodletelo invazijo v Prašičjem zalivu leta 1961. Šlo je za enega prvih in najbolj drznih poskusov odstranitve kubanskega predsednika, ki pa je katastrofalno propadel. Cia je v strogi tajnosti izurila 1300 kubanskih izgnancev za napad na otok in jih 17. aprila pripeljala pred obalo Kube. Izkrcali so se na plaži, imenovani Prašičji zaliv, pozneje pa naj bi se združili s skupino padalcev, ki bi na otok doskočili kmalu po njihovem pristanku. A že od samega začetka je šlo vse narobe. Kubanci so bili o invaziji že obveščeni in so gverilce napadli takoj po pristanku, večina težke opreme izgnancev pa je pristala na dnu kubanskih močvirij. Okoli sto napadalcev je bilo ubitih v boju, ostale pa je Castro zaprl. Nekaj so jih v zaporih usmrtili, ostale pa so nekaj let pozneje izpustili v zameno za 53 milijonov dolarjev vreden paket pomoči Kubi. Katastrofa v zalivu je imela hude posledice, saj je moralo več uglednih ameriških uradnikov odstopiti s položajev, Kubanci pa so postali izjemni skeptični do ameriške zunanje politike.