Vrtanje po nosu ogroža glave na Velikonočnem otoku

Čeprav Velikonočni otok – ime je leta 1722 skoval nizozemski pomorščak Jacob Roggeveen – oz. Rapa Nui, kot mu pravijo tamkajšnji prebivalci, meri le 166 kvadratnih kilometrov in je od naslednjega poseljenega otoka oddaljen kar 2075 kilometrov, je s svojo bogato zgodovino pravi magnet za obiskovalce. Strokovnjaki danes opozarjajo, da je zaradi poplave in neprimernega vedenja turistov otok, ki ga je leta 1995 UNESCO uvrstil na seznam svetovne kulturne dediščine, ogrožen.

Arheologinja Jo Anne Van Tilburg je Rapa Nui prvič obiskala v zgodnjih osemdesetih. Skupaj z ekipo je preučevala glave in ugotovila, da so kipi iz monolitske vulkanske kamnine v resnici tudi 10-metrske figure in ne zgolj glave, kar pa se je že dolgo domnevalo. Razlog, da so iz zemlje kukale le glave, je, da kipi stojijo na pobočju vulkana, ki jih je po izbruhu zasul s pepelom.

Na otoku je okoli 1000 tovrstnih figur, okoli 150 pa je zasutih in prav te so postale glavna turistična atrakcija. Kot pravi arheologinja, se je od njenega prvega obiska do danes veliko spremenilo. Velikonočni otok je tedaj letno obiskalo 2500 ljudi, leta 2018 pa že 150.000! To sicer ni veliko v primerjavi z drugimi popularnimi turističnimi destinacijami (Slovenijo je samo marca obiskalo skoraj 350 tisoč turistov), a za otok, ki ima le 5700 prebivalcev, omejene vodne vire in se zanaša na generator, je številka kritična.

Povrhu tega se mnogi gostje vedejo neprimerno in nič kaj neobičajnega ni prizor, ko turisti za fotografijo nezakonito plezajo po slovitih glavah in se pretvarjajo, da jim vrtajo po nosu. Van Tillburgova obžaluje predvsem dejstvo, da pri ljudem manjka pristen interes za otok in tamkajšnje ljudi. Omejeni naravni viri in krhek ekosistem so že dolgo pereč problem prebivalcev otoka, nedavna študija pa ugotavlja, da maoiji stojijo na mestih, kjer se nahajajo viri pitne vode.