Vplivneži za samopromocijo oskrunjajo Černobil

Mesto jedrske katastrofe letos beleži 40-odstotni porast obiska, poročajo ukrajinske turistične agencije, za kar gre zasluga trenutno najbolje ocenjeni TV-seriji lestvice iMDB. Serija Černobil orisuje dogodke od 26. aprila 1986 dalje, ko se je v jedrski elektrarni Černobil zgodila najhujša jedrska nesreča v zgodovini človeštva in bližnje, leta 1979 zgrajeno mesto Pripjat, kjer je nekoč živelo okoli 50 tisoč ljudi, zamrznilo v času. Tam je namreč vse stalo natančno tako, kot so pred več kot tremi desetletji za seboj pustili evakuirani prebivalci, ki so morali v trenutku vse izpustiti iz rok. Danes so tam avtobusi namesto z jedrskimi begunci polni turistov, ki se zgrinjajo na kraj katastrofe – v Pripjat, Černobil in vas Kopači.

Černobilsko območje se je kot turistična destinacija odprlo leta 2011, od tedaj pa ga je obiskalo že več kot 50 tisoč ljudi. Zdaj se turisti – enodnevni turistični aranžma z angleško govorečim vodičem se giblje okoli 90 evrov – kot trume valijo v Ukrajino in med njimi so pomešani tudi številni brezsramni vplivneži, ki z neprimernimi fotografijami in brez kančka občutljivosti mesto jedrske nesreče izkoriščajo za samo promocijo in nabiranje všečkov na Instagramu. Območje naj bi služilo kot opomin in spomin, številni influencerji pa s svojim ravnanjem ne kažejo nobenega spoštovanja do ljudi, ki so tam umrli, trpeli in se žrtvovali, da nesreča, ki je ogrozila širšo evropsko območje, ni imela še hujših posledic.

Turistične agencije zagotavljajo, da danes sevanje na območju ni več ogrožajoče za zdravje in trdijo, da smo ljudje močnejšemu sevanju izpostavljeni med dolgim poletom, bolj kot sevanje pa so nevarne načete zgradbe in konstrukcije. Kljub temu imajo vodniki med ogledi pri sebi tudi merilec radiaktivnega sevanja in na koncu pregledajo obiskovalce, ki jim priporočajo, da ne nosijo kratkih hlač in odprtih čevljev – kar pa za vplivneže očitno ne velja – in ničesar ne pobirajo ter odnašajo.

Poleg uradnih ogledov obstajajo tudi nezakoniti, ki so kakopak precej dražji (okoli 600 evrov), saj je kazen za tovrstno početje smešno nizka (20 evrov). Nekateri gredo ne nekoč zaprto območje tudi na lastno pest. Leta 2017 se je za 33-letnega Belorusa ta nespametna avantura končalo tragično, saj je v želji po čimbolj spektakularni fotografiji omahnil z radarske konstrukcije. "Gnusi se mi ta prostaški in brezbrižen turizem, ki je zajel Černobil," je nedavno dejala strokovnjakinja za jedrsko orožje Julie McDowall, ki je zgrožena nad dejstvom, da ljudje območje z grozljivo preteklostjo spreminjajo v vročo destinacija za selfije.