Tempirana bomba, ki lahko pobije vsa živa bitja v okolici

Preživeli so takrat znali povedati samo, da so zaslišali nekakšno zamolklo eksplozijo ali grmenje v daljavi in zavohali nenavaden vonj. Takrat so padli v nezavest. Ko so se zbudili, so okoli sebe našli samo trupla. Nyos leži v precej odročnem delu Kameruna, zato je trajalo več dni, da so do tja prišle medicinske ekipe. Ugotovili so, da so umrla vsa živa bitja v radiju okrog 25 kilometrov. Kar koli je že ubilo ljudi in živali, je tako hitro, kot je prišlo, tudi izginilo.

Po katastrofi so znanstveniki z vsega sveta prišli raziskovat, kaj se je zgodilo. Trupla niso dala veliko odgovorov. Na njih ni bilo fizičnih poškodb, prav tako ni bilo znakov radiacije, kemičnega orožja ali strupenih plinov. Vsi smrtni primeri so se zgodili v bližini jezera Nyos, ki ga nekatera okoliška plemena imenujejo »slabo jezero«. Po legendi naj bi se pred davnimi časi iz jezera dvignili zlobni duhovi in ubili vse ljudi, ki so živeli v vasi ob njem. Poleg tega je bilo več smrtnih žrtev v bližini jezera. Tako so znanstveniki domnevali, da je smrt nekako morala priti iz jezera. Drugače dokaj čista voda se je takrat namreč spremenila v umazano rdečo.

Jezero je dalo odgovor

Prvi korak je bil testiranje vode iz različnih globin jezera. Rdeča barva na površju je bilo razkrojeno železo, ki ga navadno pričakujemo na dnu jezera. To je pomenilo, da so se sedimenti na dnu jezera zmešali in prišli na površje. Prav tako so na površju zaznali večje količine ogljikovega dioksida, še več pa ga je bilo na dnu. Jezero je na liter vode namreč vsebovalo kar pet litrov raztopljenega ogljikovega dioksida (CO2). Takrat so postavili teorijo, da magma v vulkanu še zmeraj dovaja ogljikov dioksid v jezero in tudi okolico.

Vulkanski izbruh, ki se je zgodil pred 400 leti, je namreč ustvaril velik krater v jezeru, v katerem se je tekom stoletij nabirala ogromna količina ogljikovega dioksida. To sicer ni nič nenavadnega, takšne pojave najdemo po vsem svetu, nenavadno pa je, da ogljikov dioksid ni uhajal iz jezera, temveč se je nabiral na dnu. »Globoko pod površjem je plin 'odpotoval' v podzemlje in ustvaril izvore, prepolne ogljikovega dioksida, ki so malo po malo curljali v jezero,« je dejal dr. George Kling, biolog z univerze v Michiganu.

Vzrok za to je, da žepi magme na dnu jezera v vodo spuščajo oglikov dioksid, ki se spremeni v ogljikovo kislino. Tistega usodnega dne je bila koncentracija ogljikovega dioksida v vodi izjemno velika, delovala pa je kot neke vrste zamašek na steklenici. »V trenutku, ko odstranite zamašek, eksplodira kot steklenica gazirane pijače, ki jo odprete takoj zatem, ko jo pretresete. Vsem je dobro znano, kaj se zgodi v takem primeru: velika vsebina pijače dobesedno eksplodira, nato pa se v ozračje sprosti velika količina ogljikovega dioksida,« je poudaril strokovnjak.

Tri jezera na svetu kopičijo ogljikov dioksid

Sprožilec je v primeru jezera lahko dež ali potres. Na področju Nyosa je pred katastrofo padal dež, ki je povzročil velike plazove in vse to je dejansko sprožilo eksplozijo jezera. Eksplozija je za seboj pustila katastrofalno razdejanje. Jezero je namreč izjemno mirno, torej praktično brez tokov in valov. Prav tako ima konstantno temperaturo. Pri drugih podobnih jezerih veter, tokovi ter mešanje tople in mrzle vode potiskajo CO2 iz jezera, v Nyosu pa se je ta samo kopičil na dnu.

Na srečo so samo tri jezera na svetu znana prav po takih značilnostih, v zgodovini pa sta bila zabeležena zgolj dva podobna izbruha. Prvi in veliko manjši je bil v jezeru Monoun, prav tako v Kamerunu, za posledicami katerega je umrlo 37 ljudi. Zgodilo se je dve leti prej kot na jezeru Nyos, in to celo na isti dan. Raziskovalci vulkanskega delovanja in inženirji poskušajo zmanjšati tveganje ogljikovega dioksida v takih jezerih, predvsem s pomočjo vgradnje cevi, s pomočjo katerih naj bi izčrpali del plinov ter tako preprečili ponovno katastrofo.

Čeprav se znanstveniki na vse moči trudijo preprečiti novo katastrofo, na žalost vseeno obstaja verjetnost ponovnega izbruha. Med letoma 2001 in 2006 se je zahvaljujoč cevi v jezeru Nyos vsebnost ogljikovega dioksida zmanjšala za 13 odstotkov, kar je izjemno malo, in nova katastrofa se lahko zgodi vsak čas. Kljub prizadevanjem države, da bi državljane z opozorili odvrnila od bivanja na tem področju, se je mnogo prebivalcev po katastrofi vrnilo na svoje domove, predvsem zato, ker živijo od poljedeljstva in želijo izkoristiti zemljo, ki je na tem področju je posebej rodovitna, poroča spletni portal Ozy.

Izbruh lahko pobuje na milijone ljudi

Poleg jezera v Kamerunu strokovnjaki pozorno spremljajo tudi dogajanje v oddaljenih in veliko večjih jezerih v osrednji Afriki, ki imajo podobne lastnosti. Jezero Kivu, ki se nahaja na meji med Kongom in Ruando, je denimo kar 1.600-krat večje od jezera Nyos in vsebuje kar tisočkrat več plina. Nahaja se ob prelazu Albertine, kjer je prisotno vulkansko delovanje. To, poleg dejstva, da je količina plina dovolj velika, da v primeru izbruha ubije tudi do dva milijona ljudi, dela ta del, kot pravi dr. Kling, »največjo potencialno bombo na svetu«.

Znanstveniki se na žalost še niso uspeli dogovoriti, kako bi se lahko izognili tej nevarnosti. Jezero je namreč tako veliko, da ne morejo uporabiti podobnih metod, kot jih uporabljajo v primeru jezera Nyon. Namesto tega oblasti v Ruandi poskušajo preprečiti katastrofo in izkoristiti zemeljski plin – gre namreč za peto največjo svetovno zakladnico metana na svetu. Toda dokler so prizadevanja samo poskusi, ne pa tudi resnične akcije v praksi, možnost katastrofalne nesreče še naprej ostaja relativno visoka.