Če je bila Slovenija še leta 2019 na lestvici najsrečnejših držav na 44. mestu, je tokrat napredovala na 33. mesto, kaže letno poročilo Združenih narodov (OZN) o globalni sreči.

Že tretje leto zapored se je na vrh zavihtela 5,5-milijonska Finska, ki je v očeh drugih še vedno samo dežela z ostrimi zimami ter ''hladnimi'' in depresivnimi ljudmi, nagnjenimi k alkoholu in samomorom – stopnjo alkoholizma in samomorov so s številnimi ukrepi zmanjšali za polovico – v resnici pa je narod srečnih ljudi, saj tam vlada izjemna kakovost življenja. Poskrbljeno je za varnost in za javne storitve, neenakost in revščina pa sta na Finskem na najnižji ravni držav Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD).

OZN je pri izračunih upošteval tudi bruto domači proizvod (BDP) prebivalcev 153 držav, svoboščine, družbene medije in tehnologijo, norme, stopnjo korupcije, konflikte, socialno podporo in druge vladne politike, pa vpliv skupnosti, kako srečne se ljudje počutijo itd.

Kot v prejšnjih sedmih poročilih, so tudi tokrat v samem vrhu pretežno skandinavske države, saj drugo, četrto, peto in sedmo mesto zasedajo Danska, Islandija, Norveška in Švedska. Na tretjem mestu je Švica, na šestem Nizozemska, med prvih deset pa se je prvič uspelo prebiti žepnemu Luksemburgu.

Kot poudarja soavtor raziskave John Helliwell, so najsrečnejše države tiste, ''kjer imajo ljudje občutek pripadnosti, kjer si ljudje zaupajo in uživajo v družbi en drugega. Zaupanje zmanjša stisko in neenakost v blaginji.'' V poročilu, ki se zanaša na podatke zadnjih dveh let in še ne vključuje ukrepov držav zoper pandemije novega koronavirusa, so sicer posebno pozornost namenili okolju, in sicer družbenemu, urbanemu in naravnemu.

Slovenija na tej lestvici zadnja leta vidno napreduje. Še leta 2018 smo bili na lestvici najsrečnejših držav na 51. mestu, lani 44., letos pa že 33., s čimer smo končali nemalo za našo zahodno sosedo Italijo (30.), levo in desno pa ''sedita'' Brazilija (32.) in Salvador (34.). Od naših sosed je sicer najvišje Avstrija, ki je na visokem devetem mestu, tik za Novo Zelandijo, medtem ko so Madžari na 53. mestu, Hrvati pa šele na 79. mestu.

Na samem repu razpredelnice so se znašle od revščine in vojne razdejane države, kot so Afganistan (153.), Južni Sudan, Zimbabve in Ruanda.

Čeprav v podatke niso všteti ukrepi držav zoper koronavirusa, raziskovalci opozarjajo, da bi lahko trenutne razmere, paradoksalno, okrepile stopnjo sreče, ki jo bodo občutili ljudje v prihodnje, saj so številni prijetno presenečeni nad pripravljenostjo in enotnostjo svojih sosedov in institucij pri pomoči en drugemu.