Bila je zadnja jugoslovanska kraljica: njeno življenje je bilo vse prej kot pravljica

Marija Karađorđević se je rodila leta 1900 v Gothi v današnji Nemčiji kot princesa Marija Romunska. Bila je hči romunskega kralja Ferdinanda I. in kraljice Marije Romunske, po materini strani pa je bila povezana z britansko kraljevo družino in kraljico Viktorijo.

Njeno otroštvo je bilo povezano z romunskim kraljevim dvorom. Ko sta njena starša leta 1914 postala kralj in kraljica Romunije, se je družina preselila v Romunijo. Med prvo svetovno vojno je Marija skupaj z materjo in sestrama pomagala kot bolničarka, kar je bil eden prvih pomembnih trenutkov njenega poznejšega humanitarnega delovanja, navaja uradna stran srbske kraljeve družine.

Usodni preobrat v njenem življenju je prišel leta 1922. Takrat se je v Beogradu poročila s kraljem Aleksandrom I. Karađorđevićem, tedanjim kraljem Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.

S poroko je mlada romunska princesa postala kraljica. Ko je bila država leta 1929 preimenovana v Kraljevino Jugoslavijo, je dobila tudi naziv kraljica Jugoslavije.

Z Aleksandrom I. sta imela tri sinove: Peter, ki je pozneje postal kralj Peter II., ter princa Tomislava in Andreja. Njihova družina je predstavljala eno najpomembnejših evropskih kraljevskih povezav tistega časa.

Marija ni bila tipična dvorna osebnost. Čeprav je prihajala iz ene najpomembnejših evropskih kraljevskih družin, je bila znana po razmeroma preprostem načinu življenja.

Po podatkih srbske kraljeve družine se je ukvarjala s humanitarnim delom, pomagala sirotam, revnim in vojnim veteranom ter obiskovala bolnišnice, šole in različne ustanove. Znana je bila tudi po tem, da je sama vozila avtomobil, kar je bilo za žensko iz kraljevega okolja v tistem času precej nenavadno.

Zanimala sta jo umetnost in kiparstvo, govorila je več jezikov, ukvarjala pa se je tudi z življenjem na kraljevih posestvih. Njena podoba je bila zato precej drugačna od predstave o odmaknjeni kraljici, ki življenje opazuje izza zidov palače.

Najhujši trenutek njenega življenja je prišel leta 1934.

Kralj Aleksander I. je 9. oktobra 1934 prispel v Marseille na obisk v Francijo. Med vožnjo skozi mesto je nanj izvedel atentat. Kralj je bil ubit, v napadu pa je umrl tudi francoski zunanji minister Louis Barthou.

Marija je tako pri komaj 34 letih ostala vdova in mati treh otrok. Njen najstarejši sin Peter je bil takrat star komaj 11 let in je postal kralj Peter II.

Marija je po moževi smrti nadaljevala skrb za sinove in prevzela vlogo kraljice matere. Država pa je bila medtem v rokah regentstva, saj je bil novi kralj še otrok.

Marijino življenje je v naslednjih letih postalo še bolj zapleteno. Zdravstvene težave so se stopnjevale, zato se je leta 1939 preselila v Anglijo, kjer je živela na posestvu v Kentu. S seboj je vzela mlajša sinova, medtem ko je moral najstarejši Peter zaradi svoje vloge kralja ostati povezan z Jugoslavijo.

Ko je leta 1941 Jugoslavijo zajela druga svetovna vojna in je kraljeva družina odšla v izgnanstvo, je bilo jasno, da se je njeno življenje v domovini končalo.

Kljub temu se Marija od Jugoslavije ni povsem oddaljila. Po navedbah srbske kraljeve družine je bila med drugo svetovno vojno dejavna pri Rdečem križu in je v Jugoslavijo pošiljala humanitarno pomoč. Pri tem se je podpisovala kot Marija K. Đorđević, da bi prikrila svojo identiteto.

Po drugi svetovni vojni se Marija ni vrnila v Jugoslavijo. Oblast je namreč monarhijo odpravila, kraljeva družina pa je ostala v izgnanstvu.

Marija je svoje življenje nadaljevala precej bolj umirjeno. Živela je v Angliji in se posvečala umetnosti, dobrodelnosti ter zasebnemu življenju. Njena povezava z britanskim kraljevim okoljem ji je omogočala življenje v državi, ki je bila že od njenega rojstva del širšega sveta evropskih monarhij.

Leta 1959 jo je francoski predsednik Charles de Gaulle odlikoval z velikim križem Legije časti. Odlikovanje je bilo povezano z njenim humanitarnim delom in javnim delovanjem, navaja srbska kraljeva družina.

Marija Karađorđević je umrla 22. junija 1961 v Londonu, stara 61 let. Sprva so jo pokopali na kraljevem pokopališču Frogmore v bližini Windsorja, kjer so pokopani tudi člani britanske kraljeve družine.

Njena zgodba pa se s tem še ni končala.

Leta 2013 so njene posmrtne ostanke izkopali in jih prenesli v Srbijo. Kot poroča Diocese of Oxford, je bil za prenos potreben tudi uradni postopek v Veliki Britaniji. 26. maja 2013 je bila Marija Karađorđević z državnimi častmi pokopana v kraljevem mavzoleju na Oplencu, poleg moža Aleksandra I. in drugih članov kraljeve družine.

V domovino, ki jo je morala desetletja prej zapustiti, se je tako vrnila šele več kot pol stoletja po smrti.

Viri: The Royal Family of Serbia, Encyclopedia.com, Diocese of Oxford, Unofficial Royalty