V Dolomitih ponoreli za krofi: vplivneži iz mirne gorske koče naredili turistično mravljišče

Koča Friedrich August stoji na približno 2.300 metrih nadmorske višine na območju Col Rodella v Val di Fassi, med prelazoma Col Rodella in Passo Sella. Njena posebnost že dolgo niso samo razgledi na mogočne vrhove Dolomitov, temveč tudi domači krapfeni – sladica, podobna krofu, ki jo polnijo z vaniljevo kremo.

V zadnjem času je prav ta sladica postala prava spletna uspešnica. Posnetki toplih krofov, kave in gorskega ozadja so se množično širili po družbenih omrežjih, zaradi česar so se turisti začeli odpravljati proti koči predvsem zaradi hrane. The Independent poroča, da so videoposnetki prikazovali vrste, v katerih je čakalo tudi več sto ljudi.

Gre za precej nenavaden prizor. Ljudje se v gore običajno odpravijo zaradi poti, miru in razgledov, tokrat pa je za številne postal glavni cilj nekaj, kar bi lahko pojedli tudi precej nižje v dolini.

"Danes zjutraj ob 7. uri pri koči Friedrich August – 300 krofov samo za nas! Najboljši zajtrk v Dolomitih," so veselo zapisali na strani koče, toda že kmalu je postalo jasno, da 300 krofov še zdaleč ne pomeni dovolj za vse, ki so si jih želeli.

Po podatkih, ki jih je objavil The Independent, so posnetki pokazali vrste z več sto ljudmi, eden od obiskovalcev je povedal, da je prišel v vrsto ob 7.30, že uro pozneje pa je bila vrsta izjemno dolga.

Viralni posnetki naredili iz sladice turistično atrakcijo

Krofi pri Friedrich Augustu sicer niso nova iznajdba. Koča jih pripravlja že približno tri desetletja, vendar so bili v preteklosti predvsem lokalna posebnost. Zdaj jih je mogoče najti v številnih objavah vplivnežev in ljubiteljev hrane.

Rai News je dogajanje opisal kot primer množičnega turizma, ki ga poganjajo družbena omrežja. Po njihovem poročanju so posnetki krapfna z desetinami milijonov ogledov ustvarili skoraj popoln spletni recept: priljubljena sladica, spektakularen pogled na Dolomite in vsebina, ki je ustvarjena za deljenje.

Še bolj zanimivo je, da se zaradi takšnih objav spremeni tudi način načrtovanja izleta. Turist ne išče več najlepše poti, ampak lokacijo iz videoposnetka. Nato pride še fotografija oziroma posnetek in objava na družbenih omrežjih. Tako se krog sklene in nova množica obiskovalcev pride za isto izkušnjo.

Da ne gre zgolj za običajen postanek med pohodom, dokazujejo tudi izjave obiskovalcev.

The Guardian poroča, da so nekateri turisti vstajali že ob zori, da bi prišli pravočasno, nekateri naj bi v bližini celo prenočili. Cena krofa je približno štiri evre, toda za obiskovalce očitno ni bila pomembna toliko cena kot možnost, da dobijo sladico, ki so jo prej videli na družbenih omrežjih.

Eden od obiskovalcev je za Rai News povedal, da so prišli prav zaradi tega – krof ni več samo dodatek k pohodu. Postal je razlog za pohod.

Paradoks je, da dolge vrste ljudi niso odvrnile. Prav nasprotno.

Ko so fotografije in videoposnetki množice pred kočo zaokrožili po spletu, je vrsta sama postala nova vsebina. Kdor je videl stotine ljudi, kako čakajo na krapfen, je dobil še en razlog, da preveri, zakaj je sladica tako posebna.

Rai News je opozoril, da je v tem primeru hrana, ki jo ljudje vidijo na svojih telefonih, začela celo določati, kaj bodo počeli med počitnicami.

To je eden najbolj zanimivih vidikov zgodbe. Družbena omrežja ne promovirajo več samo krajev, ki so že dobro znani. Včasih lahko iz povsem običajne lokalne posebnosti v nekaj tednih ustvarijo destinacijo, kamor se začnejo zgrinjati množice.

Za domačine in predstavnike gorskih skupnosti pa zgodba ni tako zabavna.

Predsednik italijanskega alpinističnega kluba Francesco Abbruscato je opozoril, da se je položaj v Dolomitih v zadnjih letih močno spremenil. Po njegovih besedah so se nekateri kraji, ki so bili nekoč mirnejši, zaradi družbenih omrežij spremenili v prenatrpane točke, kjer obiskovalci pogosto pridejo predvsem zaradi fotografiranja in objav.

Podobno sporočilo prihaja iz organizacij, ki zastopajo gorske skupnosti. Predsednik Uncema Marco Bussone je za The Guardian poudaril, da gore niso igrišče. Težava po njegovem ni v samem krofu, temveč v algoritmih, ki lahko v zelo kratkem času preusmerijo množice ljudi na eno samo lokacijo.

Primer viralnega krofa je del širšega problema, s katerim se Dolomiti spopadajo že nekaj časa.

Rai News navaja, da se je struktura obiskovalcev v Val di Fassi po pandemiji spremenila. Na območje prihaja več ljudi z malo ali nič izkušenj z gorskim okoljem, obiskovalci pa so pogosto nastanjeni krajši čas. Turistična organizacija Val di Fassa zaradi tega že dve poletni sezoni ne sodeluje več z vplivneži in ustvarjalci vsebin.

Tudi drugod po Dolomitih so posledice množičnega obiska vse bolj očitne. Na območju Secede so se letos znova pojavili vrtljivi prehodi, saj so lastniki zemljišča opozarjali na tisoče obiskovalcev dnevno. Tam so za prehod po poti uvedli tudi plačilo petih evrov.

Viri: The Guardian, The Independent, Rai News, Friedrich August, Vita.it