Strela udari v trenutku: to so kraji, kjer ste najbolj ogroženi

Poletni dnevi so čas oddiha, potovanj in sproščenih trenutkov v naravi, vendar vreme ne pozna dopusta. Nevihte lahko nastanejo hitro in presenetijo tudi najbolj izkušene. Ko zagrmi, je pomembno vedeti, kako se pravilno zaščititi in katerih napak ne smemo narediti.

Marsikdo misli, da je nevarnost mimo, dokler dež še ni začel padati. V resnici lahko strela udari tudi deset kilometrov ali več pred nevihtnim oblakom. Ameriška meteorološka služba National Weather Service opozarja, da je že grmenje jasen znak, da ste v območju, kjer lahko udari strela.

Pravilo je preprosto: če slišite grmenje, poiščite zavetje. Ne čakajte na prve kaplje dežja.

Strela nastane zaradi električnega naboja, ki se med nevihto loči v notranjosti nevihtnega oblaka. Ko razlika med pozitivnim in negativnim nabojem postane dovolj velika, pride do močnega električnega preboja – bliskanja, ki ga vidimo kot strelo.

V nevihtnih oblakih se ledeni kristali, vodne kapljice in zračni tokovi nenehno premikajo ter trkajo med seboj. Pri tem se v oblaku kopičijo električni naboji, ki se nato sprostijo v obliki strele.

Močan svetlobni pojav spremlja tudi naglo segrevanje zraka okoli strele. Ta se v trenutku razširi in povzroči udarni val, ki ga slišimo kot grom.

Po vsaki večji nevihti se znova pokaže, da ljudje pogosto naredijo isto napako. Ko začne deževati, stečejo pod najbližje drevo ali odprejo dežnik in nadaljujejo pot.

To ni varno. Kot pojasnjuje European Severe Storms Laboratory, osamljena drevesa sodijo med najpogostejša mesta, kamor udari strela. Dežnik pa človeka pred električnim udarom ne zaščiti. Njegov namen je zaščita pred dežjem, ne pred strelo.

Poleti veliko ljudi dopustuje v kampih. Prav tam se med nevihtami pogosto pojavi lažen občutek varnosti.

Platneni šotor ne nudi zaščite pred strelo. Če se bliža nevihta, je najbolje poiskati zidano stavbo ali se umakniti v avtomobil s kovinsko karoserijo. Po podatkih Centers for Disease Control and Prevention je zaprto vozilo eno najvarnejših zatočišč, saj električni tok steče po zunanjem delu karoserije.

Ne glede na to, ali plavate v morju, jezeru ali reki, ob prvem grmenju nemudoma zapustite vodo.

Voda zelo dobro prevaja električni tok, zato je tveganje za hude poškodbe bistveno večje. Enako velja za ribolov, veslanje in druge dejavnosti na vodi.

Če vas nevihta ujame med pohodom, čim prej zapustite vrhove, grebene in izpostavljena mesta.

Prav tako se izogibajte samostojnim drevesom, kovinskim ograjam, električnim drogovom in drugim visokim objektom. Če varnega zavetja ni, strokovnjaki priporočajo, da se umaknete na nižje območje, stopala držite skupaj in se čim manj dotikate tal. Ležanje po tleh ni priporočljivo, saj lahko električni tok po udaru potuje po površini zemlje.

Veliko ljudi verjame, da strelo privlačijo ključi, nakit ali mobilni telefon. To ne drži.

Po pojasnilih National Lightning Safety Council strela ne izbira ljudi zaradi majhnih kovinskih predmetov. Odločilnejši so lega, višina in okolica. Večjo nevarnost predstavljajo veliki kovinski objekti, ograje, drogovi in odprti prostori brez zavetja.

Ena najpogostejših napak je prehiter povratek na plažo, v gore ali na športno igrišče.

Meteorologi priporočajo, da po zadnjem slišanem grmenju počakate najmanj trideset minut. Številne poškodbe se zgodijo prav zato, ker ljudje domnevajo, da je nevihta že mimo, čeprav je nevarnost strele še vedno prisotna.

Poletne nevihte nastanejo hitro in pogosto brez dolgotrajnega opozorila. Iz izkušenj gorskih reševalcev in meteorologov je razvidno, da največ nesreč ni posledica izjemnih vremenskih pojavov, temveč napačnih odločitev ljudi. Če ob prvem grmenju pravočasno poiščete varno zavetje in ne tvegate z nadaljevanjem aktivnosti na prostem, lahko nevarnost močno zmanjšate.

Viri: National Weather Service, Centers for Disease Control and Prevention, European Severe Storms Laboratory, National Lightning Safety Council, European Resuscitation Council, Jutarnji list