Longyearbyen, ki velja za najbolj severno mesto na svetu in mu pravijo tudi vrh sveta, je zavetje le nekaj tisoč ljudi, saj nudi človeku precej neprijazne razmere za bivanje zaradi podnebje in dejstva, da si prostor delijo s severnimi medvedi. Poleg tega v tem mestu ni dovoljeno umreti, kar veleva zakon, ki ščiti druge prebivalce mesta, kjer so nekoč pretežno bivali rudarji, ki so delali v rudnikih premoga.

Ker v njihovih tleh trupla ne razpadejo, lahko pride do izbruha bolezni, zato so leta 1950 uzakonili prepoved umiranja oz. pokopa v mestu. V ekstremnem mrazu trupla namreč ostanejo ohranjena, v njih pa so v preteklosti med drugim našli tudi virus španske gripe, in sicer v truplu iz leta 1918, ki so ga odkrili leta 1998. Čeravno tu živite celo življenje – v kraju se rojeva zelo malo otrok, ženske pa rojevajo na celini in le redko na tem arhipelagu – morate v primeru smrtonosne bolezni dom zapustiti in na smrt počakati na celini. Tudi v primeru nenadne smrti pokojnik ni pokopan v mestu, ampak drugje. Upepelitev je tovrstno grožnjo sicer izničila, toda večina se je pravila navadila in ga spoštuje. Žaro je po smrti mogoče hraniti na tamkajšnjem pokopališču. V mestu Longyearbyen so prepovedane tudi mačke, s to prepovedjo pa prebivalci ščitijo predvsem ptice, ki so zaradi zelo omejenega ekosistema na seznamu ogroženih.

Longyearbyen je danes priljubljena turistična točka in to prav zaradi svoje nenavadnosti. Poleti se tu ogreje le do okoli sedem stopinj Celzija – najnižje se je tu temperatura spustila do minus 46,3, najvišje pa do 21,3 stopinje Celzija – na otoku Svalbard pa vladajo zgolj trije, za nas tuji letni časi, in sicer polarno poletje, polarna zima in sončna zima. Sonca od novembra do februarja ni na spregled, na ogled pa je zato polarni sij. Sonce spet obišče te kraje na začetku marca in do maja traja t. i. sončna zima, do septembra pa je na sporedu polarno poletje, ko nastopi polnočno sonce (tudi polarni dan) in je sonce vidno 24 ur na dan ter ves čas na obzorju. Najbolj prikladno prevozno sredstvo tu so snežni skuterji, ki jih je več kot prebivalcev.