Princesa, ki je stopila tja, kamor si drugi niso upali

Angola je bila po dolgih letih državljanske vojne prepredena z minami. Nevarnost ni izginila niti takrat, ko so se spopadi umirili, saj so bile mine še naprej skrite pod zemljo in so ogrožale predvsem civiliste.

Po podatkih organizacije British Red Cross je bilo v Angoli takrat med devet in 15 milijoni min. Organizacija je že pred Dianinim obiskom sodelovala v mednarodni kampanji za prepoved protipehotnih min.

Diana je v Angolo odpotovala v okviru svojega humanitarnega dela z organizacijama British Red Cross in The HALO Trust. Njen cilj je bil opozoriti na posledice min ter na ljudi, ki so zaradi njih izgubili okončine ali utrpeli druge hude poškodbe.

Januarja 1997 je Diana obiskala Huambo, kjer je The HALO Trust izvajal razminiranje. Oblekla je zaščitni jopič in zaščitni vizir ter se sprehodila po označeni poti skozi minsko območje.

Prizor so posnele televizijske ekipe in fotografi. Podoba princese v zaščitni opremi pred opozorilnimi tablami za mine je kmalu postala ena najbolj prepoznavnih fotografij njenega humanitarnega delovanja.

The HALO Trust je pozneje poudaril, da je njen obisk pomembno vplival na način, kako je javnost gledala na protipehotne mine. Orožje, o katerem so ljudje pogosto razmišljali predvsem kot o vojaškem problemu, je postalo tudi simbol dolgotrajne humanitarne nevarnosti.

Dianin obisk ni bil omejen na sprehod skozi minsko območje. Srečala se je tudi z ljudmi, ki so zaradi eksplozij ostali brez okončin.

Posebej veliko pozornosti je pritegnilo njeno srečanje z otroki, ki so bili poškodovani zaradi min. Diana je z njimi govorila, jih poslušala in se zanimala za njihovo zdravljenje ter življenje po poškodbi.

British Red Cross je pozneje poudaril, da je njen obisk pripomogel k temu, da je vprašanje min dobilo velik prostor v svetovnih medijih.

Diana je bila ena najbolj prepoznavnih osebnosti na svetu, zato je imel njen nastop v Angoli precej večji medijski doseg, kot bi ga imela običajna humanitarna kampanja.

Fotografije princese v zaščitni opremi so postale simbol prizadevanj za odpravo min. Njena prisotnost je opozorila na dejstvo, da vojna za civiliste pogosto traja še dolgo po koncu spopadov.

The HALO Trust je njen obisk pozneje opisal kot pomemben trenutek pri spreminjanju javnega dojemanja min in ozaveščanju ljudi po svetu.

Dianin obisk se je zgodil v času, ko je mednarodna kampanja proti protipehotnim minam že več let potekala. Zato ni pravilno trditi, da je bila pogodba sprejeta zaradi njenega obiska.

Kljub temu je bila njena javna podpora pomemben del širšega prizadevanja za ozaveščanje. Konvencija o prepovedi uporabe, kopičenja, proizvodnje in prenosa protipehotnih min je bila sprejeta v Oslu 18. septembra 1997, decembra istega leta pa je bila odprta za podpis v Ottawi.

Po podatkih Združenih narodov je konvencija začela veljati 1. marca 1999. Države podpisnice so se zavezale k prepovedi uporabe, proizvodnje in kopičenja protipehotnih min ter njihovemu uničenju.

Zgodba ima tudi pomemben epilog. The HALO Trust je na območju Huamba nadaljeval odstranjevanje min, ki so desetletja ogrožale prebivalce.

Območje, ki ga je Diana obiskala leta 1997, je bilo pozneje očiščeno. Tam so danes ceste, hiše, šole in drugi objekti. Organizacija The HALO Trust ga navaja kot primer, kako lahko razminiranje spremeni življenje celotne skupnosti.

Na območju nekdanjega minskega polja je bila pozneje zgrajena tudi šola, povezana z Dianinim imenom.

Viri: British Red Cross, The HALO Trust, United Nations Treaty Collection, United Nations