Tako kot Bohinj ni kraj, tudi Big Ben ni stolp, kot zmotno meni večina, ampak ''zgolj'' vzdevek 13,5-tonskega zvona, ki se nahaja v prepoznavnem stolpu britanskega parlamenta, ki je pod Unescovo zaščito in se uradno imenuje Great Bell (veliki zvon). Današnje ime je dobil, ker je bilo uradno premalo privlačno. V ''obtoku'' je bilo celo ime Royal Victoria (Kraljeva Victoria), a tedaj niso želeli kraljice povezovati z zvonom.

Zvon, ki nase opozori vsakih 15 minut, je postal zaščitni znak svetovnih poročil medijske hiše BBC, ki oddaja od davnega leta 1923. Ker je bil BBC v času druge svetovne vojne prepovedan, je bil zvok Big Bena prepoznan kot simbol svobode.

12-metrski zvon, ki v širino meri 2,2 metra, naznanja uro v stolpu, ki ga od leta 2017 prenavljajo (dela bodo dokončana do leta 2021). Dokončan je bil 10. aprila 1858, svoj prvi nihaj pa je opravil šele leto dni kasneje. Začetek ni bil vzpodbuden. Prvotno kladivo je namreč naredilo razpoko, zato so ga zamenjali z manjšim, ki tehta 200 kilogramov. Ta po zvonu tolče še danes, višina zvoka pa je enaka 118 decibelom, kar je enako glasnosti strele.

Izvor imena Big Ben ni 100-odstotno potrjen, saj o njem pa kroži kar nekaj anekdot oz. legend. Ena izmed najbolj verjetnih pravi, da se ime nanaša na sira Benjamina Halla, inženirja in politika, ki je zvon naročil in je bil konkretno debel – številni so ga ljubkovalno klicali Big Ben, sam pa je to poimenovanje predlagal v dolgem govoru na temo zvona. Manj verjetna zgodba pravi, da je dobil vzdevek po takrat priljubljenemu boksarju težke kategorije, Benjaminu Cauntu.

Zvon ''pleše'' po taktih ure z urnim mehanizmom pod katerega se je podpisal pravnik in ljubiteljski urar, sir Edmund Beckett Denison (1st Baron Grimthorpe). Ta je izdelal res vrhunski mehanizem in si za svoje delo prislužil naziv lorda, kraljevi astronom George Biddell Airy pa je pripravil specifikacije, ki jih ura mora imeti. Posel je leta 1846 Denison dobil na natečaju.

Izdelave ure se je lotil Edward John Dent, ki pa je vmes umrl. Delo je nadaljeval njegov pastorek in ga leta 1854 tudi dokončal. V stolp je bila nameščen leta 1859.

Ura ima 7-metrsko številčnico in 4,2- (minutni) oz. 2,7-metrski (urni) kazalec. Prvi tehta 100, drugi pa kar 300 kilogramov. Takrat je bila to največja štiristranska številčnica na svetu, potem pa ji je ta naziv leta 1962 vzela ura v Milwaukeeju.

V preteklosti, ko kraja avtorskih pravic še ni bila na jezikih varuhov arhitekturne dediščine, je po svetu zraslo veliko kopij znamenitega stolpa.

Na tej londonski lokaciji je bilo posnetih največ fotografij in filmov, ni pa to prva stolpna ura na svetu. Prva je na Kitajskem zrasla že leta 1088.

Na številčnici je napis ''Domine Salvam Fac Reginam Nostram Victoriam Primam'', kar v prevodu pomeni: ''O Bog, varuj našo kraljico Viktorijo prvo''.

Znameniti zvon so v 11-nadstropij visok Elizabetin stolp, do katerega vodi spiralasto stopnišče s 334 stopnicami, obesili oktobra 1858, prvič pa je zadonel 11. julija 1859. Izvzemši renovacijo, ki poteka od leta 2017, je zvon nazadnje utihnil aprila 2013, ko je potekal pogreb nekdanje premierke Margaret Thatcher. Prvič je za kratko ''onemel'' leta 1934, pa leta 1956, 1979, 2005 in 2007. Prvo resnejšo okvaro je doživela avgusta leta 1976, saj je notranji mehanizem načel zob časa in povzročil številne tehnične težave. V naslednjih devetih mesecih so ga zaradi del redno ''ugašali''. Maja 1977 je bil ponovno v formi.

Iz taktičnih razlogov je bil dve leti tiho med prvo svetovno vojno, med drugo pa zgolj niso osvetlili številčnice, saj ga niso želeli sovražniku moliti pred nos. Nacisti so maja leta 1941 uspeli bombardirati stolp in uničili dvorano spodnjega dela parlamenta, a ura in zvon sta jo odnesla praktično brez prask. Poškodbe so bile le na kazalcih, medtem ko je bila streha dodobra poškodovana.

Leta 1949 se je zgodil incident s ptiči. Škorci so se namreč nekega avgustovskega večera odločili, da je minutni kazalec zanje odlično prenočišče. Nanj se je zdrenjalo toliko ptic, da je skupna teža upočasnila tiktakanje za več kot štiri minute in pol. Napako so odpravili v nekaj urah.

V stolp lahko od leta 2010 vstopijo samo državljani Velike Britanije, pa še to zgolj ob zeleni luči parlamentarca zgornjega doma. Do leta 2021 pa je zaradi prenove dostop onemogočen vsem.

Stolpna ura se je skozi zgodovino rahlo nagnila in 45 centimetrov v smeri severozahoda, za kar je krivo sušenje ilovice, na kateri stolp stoji.