Turistov je vse več, domačini pa opozarjajo, da tako ne gre več

Številke so impresivne. Po podatkih malteškega statističnega urada National Statistics Office Malta je leta 2025 na Malto prispelo 4.022.310 turistov, kar je 12,9 odstotka več kot leto prej. Obiskovalci so skupaj ustvarili 25,4 milijona nočitev, turistična poraba pa je dosegla približno 3,9 milijarde evrov.

Za turistično industrijo je to odlična novica. Več obiskovalcev pomeni več dela za hotele, restavracije, prevoznike, trgovine in številne druge dejavnosti, ki so neposredno ali posredno povezane s turizmom. Tudi Malta Tourism Authority rekordne rezultate predstavlja kot dokaz, da se država pomika proti turizmu z višjo dodano vrednostjo: poraba na turista je leta 2025 dosegla 971 evrov, leto prej pa 924 evrov.

Toda pri Malti je treba pogledati tudi drugo številko. Država je imela konec leta 2025 približno 588.000 prebivalcev. To pomeni, da je bilo turistov v enem samem letu približno 6,8-krat toliko, kot je prebivalcev otokov.

Prav to razmerje je eden od razlogov, zakaj se razprava o prekomernem turizmu na Malti vse bolj zaostruje.

Ko govorimo o prekomernem turizmu, si običajno predstavljamo predvsem množice ljudi na plažah in pred znamenitostmi. Na majhnem otoku pa so posledice širše.

Turistična antropologinja profesorica Marie Avellino je za The Malta Independent pojasnila, da prekomernega turizma ni smiselno določati samo s številom obiskovalcev. Ključno je vprašanje, kako prebivalci doživljajo vsakdanje življenje in ali infrastruktura, javni prostori ter življenje skupnosti zaradi obiskovalcev postajajo preobremenjeni.

To je pomembna razlika. Štiri milijone turistov samo po sebi še ne pomeni, da je destinacija dosegla svojo mejo. Če pa zaradi dodatnih milijonov obiskovalcev nastajajo prometni zastoji, primanjkuje prostora, raste pritisk na oskrbo z vodo in energijo ali se slabša kakovost javnih storitev, postane vprašanje precej bolj konkretno.

Po besedah Avellino je treba pri presoji zmogljivosti države upoštevati celoten sistem, od cest in kanalizacije do oskrbe z vodo, energije, zdravstva in drugih storitev.

Malta je majhna, gosto poseljena država, zato ima vsaka dodatna obremenitev prometa hitro opazen učinek.

Po poročanju The Malta Independent so prebivalci kot enega najbolj očitnih znakov pritiska vse pogosteje izpostavljali prometne zastoje. Težava ni samo v turistih, saj na promet vplivajo tudi rast prebivalstva, gradnja in večje število ljudi, ki na otoku živijo in delajo. Prav zato je nevarno vse težave avtomatično pripisati obiskovalcem.

Vendar množični turizem pritisk nedvomno povečuje. Vsak dodatni prihod pomeni več prevozov z letališča, več avtobusov, avtomobilov, taksijev in drugih oblik prevoza, predvsem v najbolj obiskanih delih leta.

Na destinaciji, ki je velika kot Malta, se lahko razlika med običajnim in izjemno obremenjenim dnevom hitro pokaže na cestah.

Posebej zanimiva je situacija na otokih Gozo in Comino. Po podatkih National Statistics Office Malta je leta 2025 Gozo in Comino obiskalo 2.305.968 turistov, če štejemo tako obiskovalce, ki so tam prenočili, kot tiste, ki so prišli samo za en dan. To predstavlja 57,3 odstotka vseh turistov, ki so obiskali Malto.

To ne pomeni, da je vsak od teh ljudi istočasno stal na otoku. Gre za skupno število obiskov skozi leto. Kljub temu številka lepo pokaže, kako pomembna sta manjša otoka za turistično ponudbo države.

Še posebej občutljivi so kraji, ki so privlačni prav zato, ker ponujajo občutek miru, narave in manj urbanega okolja. Če na takšno območje v kratkem času prispejo velike množice, se lahko izkušnja spremeni tako za domačine kot za obiskovalce.

Pomembno je razlikovati med odporom do turistov in odporom do načina, kako je turizem organiziran.

Kot je za The Malta Independent poudarila Marie Avellino, lahko prebivalci v pogovorih o prenatrpanosti včasih združujejo različne skupine ljudi – turiste, tuje delavce in nove prebivalce – čeprav imajo ti povsem različne razloge za bivanje na Malti.

Zato izraz turistofobija lahko hitro ustvari napačen vtis. Ni nujno, da prebivalci želijo manj obiskovalcev kot takih. Pogosto želijo predvsem mesto in državo, v katerih lahko normalno živijo tudi takrat, ko je turistična sezona na vrhuncu.

To je tudi razlog, zakaj se vse glasneje govori o kakovosti turizma in ne samo o njegovem obsegu.

Na drugi strani so predstavniki turističnega gospodarstva precej bolj previdni pri ideji, da bi bilo treba število obiskovalcev omejiti.

Predsednik Malta Hotels and Restaurants Association Tony Zahra je že leta 2025 poudarjal, da ne podpira preprostega omejevanja števila turistov. Po njegovem mnenju bi bilo treba turizem predvsem bolje upravljati in izboljšati način, kako se obiskovalci porazdelijo po državi in skozi leto.

Podobno stališče je avgusta 2026 zavzel tudi direktor Malta Tourism Authority Carlo Micallef. Za The Malta Independent je povedal, da ne meni, da Malta doživlja prekomerni turizem. Opozoril je, da se obiskovalci porazdelijo skozi vse leto in da se je povprečna dolžina njihovega bivanja v desetletjih zmanjšala.

To je pomemben protiargument. Malta danes ni več izključno poletna destinacija, saj turizem ustvarja vse bolj enakomeren tok obiskovalcev skozi leto. Vprašanje zato ni samo, koliko turistov pride, temveč tudi, kdaj in kam pridejo.

Razprava se tako počasi premika k precej bolj zapletenemu vprašanju: kakšen turizem si Malta sploh želi?

Podatki kažejo, da država ne potrebuje nujno več obiskovalcev samo zato, da bi ustvarila več prihodkov. Leta 2025 se je število turistov povečalo za 12,9 odstotka, turistična poraba pa kar za 18,6 odstotka. To pomeni, da je rast prihodkov presegla rast števila obiskovalcev.

Prav zato se pojavlja ideja, da bi morala Malta bolj staviti na obiskovalce, ki na destinaciji porabijo več, ostanejo dlje in manj obremenjujejo najbolj občutljiva območja.

Tudi uredništvo The Malta Independent je opozorilo, da sama rast prihodov ne more biti edino merilo uspeha. Če prebivalci zaradi turizma dobivajo vse več prometnih zastojev, prenatrpanih plaž in pritiska na infrastrukturo, mora država hkrati dokazati, da zna ustvarjeno turistično vrednost pretvoriti tudi v boljše življenjske razmere.

Razprava ni več omejena na akademske kroge. Avgusta 2026 je malteška zelena stranka ADPD zahtevala izdelavo študije nosilne zmogljivosti države in opozorila na pritisk turizma na infrastrukturo. Med težavami je izpostavila promet, težave z odpadnimi vodami in izpade električne energije.

Takšni pozivi ne pomenijo, da je Malta tik pred gospodarskim zlomom ali da je turizem postal škodljiv v celoti. Turizem ostaja eden ključnih stebrov malteškega gospodarstva in zagotavlja delo velikemu številu ljudi.

Pomenijo pa nekaj drugega: država bo morala prej ali slej določiti, kje je meja med gospodarsko rastjo in kakovostjo življenja.

In prav tukaj je Malta zanimiv primer za preostalo Evropo. Če destinacija vsako leto podira rekorde, vendar se prebivalci zaradi tega počutijo vse bolj utesnjene, samo število prihodov ni več zadostno merilo uspeha. Pravi preizkus je precej preprostejši: ali lahko turist uživa v počitnicah, ne da bi zaradi tega domačin imel občutek, da je njegov lastni dom postal turistični park?

Malta ima za zdaj še vedno ogromno privlačnosti. Modro morje, zgodovina, arhitektura, podnebje in bližina evropskim trgom bodo turiste še naprej privabljali. Toda prav zaradi tega bo morala najti ravnotežje med rekordnimi številkami in življenjem ljudi, ki na otoku ostanejo tudi takrat, ko zadnji turist odleti domov.

Viri: National Statistics Office Malta, Malta Tourism Authority, The Malta Independent, MaltaToday, Euronews Travel