Genetska odpornost proti arzenu v Argentini, ki vzbuja zanimanje znanstvenikov

Kot poroča ScienceAlert, prebivalci visokogorskih predelov severne Argentine že tisoče let živijo na območju, kjer je pitna voda močno onesnažena z arzenom. Ta strupeni element se naravno izpira iz vulkanskih kamnin in prehaja v podtalnico, kar bi pri večini ljudi povzročilo hude zdravstvene posledice, od raka do prirojenih okvar in prezgodnje smrti.

Toda v kraju San Antonio de los Cobres, ki leži na nadmorski višini skoraj 3800 metrov, je naravna selekcija očitno delovala drugače. Genetske analize kažejo, da ima tamkajšnja populacija različico gena, ki jim omogoča učinkovitejšo presnovo arzena.

Raziskovalci z Univerze v Uppsali so analizirali genetske vzorce 124 žensk iz San Antonio de los Cobres in jih primerjali s podatki iz Peruja in Kolumbije. Osredotočili so se na gen AS3MT, ki sodeluje pri presnovi arzena. Kot navaja ScienceAlert, so odkrili skupino genetskih različic v bližini tega gena, ki močno vplivajo na to, kako telo predela arzen. Pri prebivalcih argentinskih Andov so bile te zaščitne različice bistveno pogostejše kot pri drugih južnoameriških populacijah.

Ko arzen vstopi v telo, ga encimi pretvorijo v več oblik. Ena od njih, monometilirani arzen (MMA), je izjemno strupen. Druga oblika, dimetilirani arzen (DMA), pa se lažje izloči z urinom. Ljudje iz San Antonio de los Cobres proizvajajo manj strupenega MMA in več DMA, kar pomeni, da njihova telesa arzen predelajo hitreje in varneje. Ta presnovna posebnost je bila prvič opažena že leta 1995, ko so raziskovalci analizirali njihove urinske presnovke.

Preden so leta 2012 namestili filtracijski sistem, je pitna voda v San Antonio de los Cobres vsebovala približno 200 mikrogramov arzena na liter, kar je dvajsetkrat več od priporočene meje Svetovne zdravstvene organizacije. Kljub temu je območje poseljeno že vsaj 7000 let, morda celo 11.000. Kot poroča ScienceAlert, je dolgotrajna izpostavljenost omogočila, da so se zaščitne genetske različice razširile skozi generacije, saj so posamezniki z bolj učinkovito presnovo imeli več možnosti preživetja.

Raziskovalci menijo, da gre za enega najjasnejših primerov človeške evolucije, ki jo je povzročila izpostavljenost strupeni snovi. Podobni genetski signali so bili kasneje opaženi tudi v drugih andskih skupnostih, kar nakazuje, da je prilagoditev morda razširjena po širši regiji.

Ljudje iz argentinskih Andov predstavljajo izjemen primer, kako se lahko človeško telo prilagodi tudi najbolj sovražnim razmeram. Njihova genetska posebnost dokazuje, da evolucija ni nekaj, kar se je dogajalo le v preteklosti – še vedno poteka, včasih pa jo lahko opazujemo skoraj v realnem času. Razumevanje teh prilagoditev nam pomaga bolje razumeti, kako se človek odziva na okolje in kako se lahko razvija tudi v prihodnosti.

Vir: ScienceAlert