Arheološka senzacija: 4700 let stara ladja odkrita ob obali Turčije

Pod gladino Sredozemskega morja, nedaleč od turškega otoka Kekova v provinci Antalya, se skriva najdba, ki bi lahko pomembno spremenila razumevanje zgodnje pomorske trgovine. Arheologi so na morskem dnu odkrili tovor ladje iz obdobja zgodnje bronaste dobe, katere starost ocenjujejo na približno 4400 do 4700 let.

Raziskave vodi izredni profesor Hakan Öniz z univerze Akdeniz, ki se že vrsto let ukvarja z raziskovanjem starodavnih ladijskih razbitin ob turški obali. Po podatkih univerze Akdeniz so bila izjemno stara plovila in njihov tovor predmet raziskav že pred začetkom obsežnejših podvodnih izkopavanj leta 2026.

Če se bodo dosedanje ocene potrdile, bo najdba prehitela doslej znano najstarejšo ladijsko razbitino pri grškem otoku Dokos, ki naj bi bila stara približno 4200 let. Raziskovalci ob tem poudarjajo, da gre za začetne ugotovitve, ki jih bo treba še dodatno preveriti.

Lesena konstrukcija ladje se zaradi dolgotrajne izpostavljenosti morski vodi ni ohranila. Kljub temu so ostali sledovi njenega tovora, ki ponujajo dragocen vpogled v življenje in trgovino pred skoraj petimi tisočletji.

Na globini približno 30 metrov so arheologi našli več kot 30 velikih glinenih posod, imenovanih amfore, ter tri kamnita sidra. Amfore so imele značilno obliko, ravno dno in dva ročaja, nekatere pa so bile okrašene z izrazitim glinenim pasom okoli najširšega dela.

Evropski medij Euronews poroča, da so podobne posode našli tudi v Egiptu, na območju antične Troje in na Kreti. Prav te primerjave so pomembne za določanje starosti najdbe in razumevanje trgovskih povezav med različnimi deli vzhodnega Sredozemlja.

Ker se leseni deli ladje niso ohranili, raziskovalci njene starosti niso mogli neposredno določiti z radiokarbonsko analizo lesa. Namesto tega so se oprli na obliko, način izdelave in druge značilnosti keramičnih posod.

Raziskovalci so jih primerjali s podobnimi najdbami iz Egipta in Bližnjega vzhoda, katerih starost je že znana. Posebej pomembno je, da so bile primerljive amfore odkrite tudi v bližini egiptovskih piramid v Gizi, Sakari in Abusirju.

Časovno obdobje, v katero uvrščajo ladjo, sovpada z obdobjem gradnje velikih egiptovskih piramid. To pomeni, da so ljudje že pred približno 4500 leti po morju prevažali blago med oddaljenimi obalnimi območji in vzdrževali trgovske povezave, ki so segale daleč prek meja posameznih skupnosti.

Vendar je potrebna previdnost: arheologi za zdaj govorijo o najverjetnejši starosti ladje na podlagi njenega tovora, natančna časovna umestitev pa se še preverja.

Najbolj zanimivo vprašanje je, kaj je ladja prevažala na svoji zadnji poti. Nekatere amfore so namreč ohranile vidne ostanke prvotne vsebine, čeprav so bile več tisočletij pod vodo.

Arheologinja Karin Sowada z avstralske univerze Macquarie je sodelovala pri preučevanju posod in opozorila na ostanke, ki bi lahko izvirali iz oljčnega olja, vina ali drevesne smole. Znanstvene analize naj bi pokazale, za katero snov gre, vendar dokončnih rezultatov še ni.

Odgovor bi lahko razkril, katere izdelke so trgovci prevažali po vzhodnem Sredozemlju in kako so jih shranjevali. Takšne informacije so za arheologe še posebej dragocene, saj se organski materiali praviloma ohranijo slabše kot keramika in kamen.

Med najdbami izstopa posoda z devetimi različnimi oznakami in dvema odprtinama na telesu. Raziskovalci menijo, da bi lahko šlo za posebno vrsto posode, ki so jo uporabljali pri izdelavi masla ali sira.

Če se bo ta razlaga potrdila, bo najdba ponudila tudi zanimiv vpogled v vsakdanje življenje starodavnih pomorščakov. Obstaja namreč možnost, da so mornarji na daljših plovbah s seboj prevažali koze, jih molzli in na krovu izdelovali mlečne izdelke.

Takšna razlaga za zdaj ostaja domneva, vendar kaže, da ladja ni zanimiva zgolj zaradi svojega tovora. Njene najdbe bi lahko razkrile tudi, kako so se ljudje pred tisočletji prehranjevali med potovanji in kako so se prilagajali življenju na morju.

Raziskovalci domnevajo, da je plovilo potovalo iz vzhodnega Sredozemlja proti območju Troje na severozahodu današnje Turčije ali proti Kreti. Njegove dejanske poti za zdaj ni mogoče zanesljivo potrditi, vendar najdbe kažejo, da so bile pomorske povezave v zgodnji bronasti dobi razvitejše, kot bi morda sklepali na prvi pogled.

Kot pojasnjuje Karin Sowada v raziskovalnem prispevku, objavljenem na spletni strani univerze Macquarie, je treba odkritje razumeti kot pomemben del širše zgodbe o trgovini, izmenjavi surovin in povezovanju skupnosti ob vzhodnem Sredozemlju.

Takratne družbe so potrebovale različne dobrine, od olj in smol do kovin ter drugih surovin, ki jih niso mogle pridobiti v svoji neposredni okolici. Pomorske poti so zato omogočale izmenjavo izdelkov, znanja in kulturnih vplivov med oddaljenimi območji.

Najdba pri Kekovi tako ni pomembna le zaradi svoje starosti. Njena prava vrednost je v tem, da lahko pomaga sestaviti manjkajoče dele zgodbe o ljudeh, ki so že pred skoraj petimi tisočletji pluli po Sredozemskem morju, prevažali blago in vzpostavljali trgovske vezi med različnimi civilizacijami.

Pred arheologi je še veliko dela. Ko bodo končane analize ostankov v amforah in dodatne raziskave morskega dna, bo morda jasneje, kdo je bil na krovu, kaj je prevažal in kam je bil namenjen. Za zdaj pa starodavna razbitina ob turški obali ostaja izjemno obetavna najdba, ki bi lahko pomembno dopolnila naše razumevanje zgodovine pomorstva.

Viri: Akdeniz University, Euronews, Macquarie University, Anadolu Agency, Archaeology Magazine