Koralni grebeni na robu izginotja: Bo leto 2026 prelomno?

Tropski koralni grebeni prekrivajo manj kot odstotek morskega dna, a kljub temu predstavljajo dom kar četrtini vseh morskih vrst. Gre za enega najbolj dragocenih in hkrati najbolj ranljivih ekosistemov na planetu. V zadnjih desetletjih je izginilo že med 30 in 50 odstotkov teh občutljivih struktur, zdaj pa se znanstveniki bojijo, da se približujemo trenutku, ko bi lahko izgube postale nepopravljive.

Po rekordnih vročinskih valovih v oceanih v letih 2023 in 2024, ki so povzročili množično beljenje koral v več kot 80 državah, se pozornost vse bolj usmerja v leto 2026. Vprašanje, ki si ga postavljajo raziskovalci, je preprosto, a zastrašujoče: ali bo to leto, ko bodo topli koralni grebeni dosegli globalno prelomno točko, po kateri se tudi najbolj odporne vrste ne bodo več mogle obnoviti?

Usoda koralnih grebenov je tesno povezana z dogajanjem v Tihem oceanu, predvsem z naravnim podnebnim ciklom ENSO, ki vključuje toplo fazo El Niño in hladnejšo La Niño. Svet je šele pred kratkim zapustil izjemno močan El Niño, ki je kar 84 odstotkov svetovnih grebenov izpostavil toplotnemu stresu, dovolj intenzivnemu, da povzroči beljenje.

V preteklosti so grebeni med fazo La Niña dobili nekaj let počivanja, ko so se temperature nekoliko znižale. Toda zaradi globalnega segrevanja so El Niñi vse pogostejši, močnejši in krajši, hladnejša obdobja pa ne nudijo več dovolj časa za okrevanje. Ker se že v 2026 pričakuje nov močan El Niño, številni grebeni preprosto ne bodo imeli dovolj časa, da si opomorejo od zadnjega.

Znanstveniki opozarjajo, da bi leto 2026 lahko pomenilo prelomni trenutek za številne tople koralne grebene. Prelomna točka je trenutek, ko se ekosistem tako hitro in tako močno spremeni, da se ne more več vrniti v prvotno stanje. Takšne spremembe so pogosto težko zaznavne, saj se dogajajo v ozadju kratkotrajnih ekstremov, kot so vročinski valovi, nevihte in nihanja temperature.

Čeprav je malo verjetno, da bi vsi grebeni na svetu hkrati dosegli točko brez vrnitve, je na lokalni ravni slika precej bolj zaskrbljujoča. Nekateri grebeni so že presegli mejo, ko se ne morejo več obnoviti, in če se bodo tropski oceani ponovno pregreli, bi lahko v naslednjem letu prišlo do obsežnih izgub.

Ko greben doseže kritično točko, se spremembe zgodijo hitro. Najprej pride do beljenja – korale zaradi previsoke temperature izločijo barvne alge, ki živijo v njihovih tkivih in jim omogočajo preživetje. Koralni organizem sicer še ni mrtev, vendar dolgotrajna izpostavljenost vročini vodi v odmrtje.

Najbolj občutljive vrste izginejo prve. Ko korale odmrejo, jih hitro prerastejo alge, kar prepreči naselitev novih koralnih ličink. Takšna sprememba lahko traja desetletja, greben pa se pogosto nikoli več ne povrne v prvotno stanje.

Kljub temu pa niso vsi grebeni enako ranljivi. Nekatere koralne skupnosti, na primer v Akabskem zalivu in ob obali Madagaskarja, so presenetljivo dobro prenesle ekstremne temperature v letih 2023–2024, kar nakazuje, da imajo določene vrste naravno odpornost na vročinski stres. Tudi globlji grebeni, ki ležijo 30 do 50 metrov pod površjem, so lahko pomembna zatočišča, saj jih pred vročinskimi valovi ščitijo hladnejše plasti vode.

Čeprav se temperature dvigajo, korale ogrožajo tudi drugi dejavniki, kot so onesnaženje, prelov in urbanizacija obal. Ti pritiski zmanjšujejo odpornost grebenov in povečujejo verjetnost beljenja. Primer Mesoameriškega grebena kaže, da lahko izboljšano upravljanje ribolova in zmanjšanje lokalnih obremenitev omogočita delno okrevanje, tudi po obsežnem beljenju.

Poleg tega oceani zaradi absorpcije ogljikovega dioksida postajajo vse bolj kisli, kar otežuje tvorbo trdnih skeletov koral. To ogroža celo globokomorske hladnovodne korale, ki sicer niso izpostavljene beljenju.

Če želimo, da koralni grebeni preživijo 21. stoletje, bo nujno zmanjšati izpuste toplogrednih plinov, saj je segrevanje oceanov glavni vzrok za beljenje. Prav tako je treba zmanjšati lokalne pritiske, kot so onesnaženje in prelov, ter v obnovitvene programe vključiti selektivno vzgojo koral, ki bolje prenašajo visoke temperature.

Grebeni so izjemni ekosistemi, ki podpirajo milijone življenj – tako pod morsko gladino kot na kopnem. Njihova prihodnost je negotova, a še vedno obstaja možnost, da jih zaščitimo, če bomo ukrepali dovolj hitro in odločno.

Vir: Science Alert