Hrvaška otoška avantura: 'island hopping' in odkrivanje lepot Jadrana

Kateri otok izbrati? 

Zdi se, da je izbira zaradi številih idiličnih arhipelagov precej težka. Pri tem si lahko pomagate z enostavnimi vprašanji: Koliko časa imate na voljo? Kakšne možnosti prevoza imate? Ste z lastnim avtomobilom, avtodomom, motorjem, kolesom ali javnim prevozom? Koliko časa ste pripravljeni porabiti za vožnjo s trajektom? Kaj vas najbolj zanima – kultura, aktivnosti na prostem ali kar oboje? Pri tem velja tudi upoštevati, kje želite preživeti največ časa – na celini ali na otokih? Za lažjo odločitev vam predstavljamo več izhodišč za 'island hopping' oziroma obiske otokov, da bi videli in doživeli čim več. Glede na trenutne razmere in zato, da bi se izognili razočaranju, pa se je pametno že vnaprej pozanimati o aktualnih povezavah. Poleg tega velja poudariti, da na nekatere otoke ne morete z avtomobilom. 

· Izhodišče v Splitu. Če ste v Splitu ali njegovi bližini, imate na voljo zelo priljubljene povezave, ki vodijo na Hvar, Brač, Korčulo, Mljet in Vis. Pri tem ne gre izpustiti ene najbolj priljubljenih povezav, ki vas popelje od Splita do Dubrovnika, vmes pa lahko obiščete vse (ali samo izbrane) dalmatinske otoke. Če imate na voljo še nekoliko več časa, lahko v svoj itinerarij dodate še Lastovo, Šolto in Biševo – to je tudi najbolj oddaljen otok na tem območju. 

· Izhodišče v Pulju. Pulj je glede na vsa ostala izhodišča relativno blizu, od tod pa se lahko odpravite na potepanje po otokih in obalnih mestih, predvsem v severnem Jadranu in Kvarnerju. Na tem koncu imate na voljo obisk bližnjih Brionov, ki so tudi narodni park. Odlična izbira je tudi raziskovanje Cresa, Lošinja, Krka, Raba in Paga. Pozor – na nekatere otoke vozijo trajekti tudi (ali samo!) iz ostalih kopenskih mest, kot so denimo Brestova, Stinica, Prizna, Rijeka in bolj oddaljeni Zadar. Pulj je odlično izhodišče tudi za potepanje po manj znanih otokih, kot so Unije, Susak, Ilovik in Silba.

· Izhodišče v Šibeniku. Tudi Šibenik je odlična iztočnica za raziskovanje otočja, ki vključuje tudi nekatere manjše otoke v bližini Zadra ali Splita. Ne glede na to, ali imate na voljo nekaj dni ali tednov, si je vredno vzeti čas za raziskovanje, saj je vsak otok nekaj posebnega. Najbolj priljubljeno otoško skupino na tem koncu sestavljajo Prvić, Kaprije, Žirje, Obonjan, Zlarin in Krapanj. Otočje sestavlja približno 200 otokov in otočkov, ki se raztezajo na približno 160 kvadratnih kilometrih. Naseljenih je le nekaj, med seboj pa so povezani s trajektnimi povezavami. 

· Izhodišče v Zadru. Dobra izhodiščna točka za obisk otokov v zadrskem otočju, pa tudi za jadranje do Istre, Kvarnerja ali Šibenika je Zadar. Pričakujete lahko kristalno čisto morje, osupljive razglede na pokrajino in neskončno obalo. Otoško skupino, ki je najprimernejša za skok iz Zadra, sestavljajo Dugi otok, Lošinj, Sušac, Silba, Ugljan, Molat in Olib. Otočje sestavljajo številni otoki in otočki, ki se razprostirajo na približno 250 kvadratnih kilometrih. Nekateri so naseljeni in so med seboj povezani s trajekti. Prednost Zadra je tudi to, da ima odlične povezave vse do Pulja in Reke.

· Izhodišče v Dubrovniku. Ker leži Dubrovnik že precej južno na hrvaški obali, je primeren zlasti za obisk južnih in srednjedalmatinskih otokov, kot so Sipan, Lopud, Kolocep, Mljet, Korčula, Hvar, Brač, Lastovo. Lahko pa pot začnete v Dubrovniku in končate v Splitu. Počitnice v  zgodovinskem Dubrovniku ali njegovi bližini si tako lahko popestrite s skokom do katerega od bližnjih otokov. Če imate radi pestrost in premorete nekaj organizacijskih veščin, je to zagotovo dobra ideja za poletni oddih, bogat z doživetji.