Ali je več denarja ključ do sreče?

Kaj pa o tem pravijo raziskave? Ali res obstaja magični znesek, ki lahko popravi vse? Za vas smo preverili, koliko denarja vam v resnici lahko prinese srečo.

Vsi vemo, da denar sam po sebi še ni zagotovilo za izpopolnjeno življenje, je pa vsekakor zelo pomemben dejavnik pri tem, koliko stresa in vsakodnevnega pritiska človek nosi na svojih ramenih. Ravno iz tega razloga današnje raziskave več ne kažejo v smeri, da je denar za srečo nepomemben, temveč ugotavljajo, da je njegov vpliv najbolj izrazit tam, kjer človeku omogoči občutek varnosti, več nadzora nad lastnim življenjem in manj skrbi.

Dolga leta je za pravilen odgovor na to vprašanje veljal podatek, da sreča, vzajemno z denarjem, raste do približno 75.000 evrov na leto, nato pa se pozitiven učinek količine denarja močno zmanjša. Ravno ta številka se je tako močno zasidrala v javnosti, da je začela delovati skoraj kot univerzalni recept za zadovoljno življenje.

Kasnejše raziskave pa so pokazale na nekoliko bolj zapleteno sliko. Nekatere ugotovitve namreč nakazujejo, da se občutek sreče pri večini ljudi z višjim dohodkom še naprej zvišuje, le da to poteka nekoliko počasneje. Še bolj pomembno pa je, da se ti zneski med posameznimi državami, kulturami in življenjskimi okoliščinami precej razlikujejo.

To pomeni, da ne obstaja univerzalna vsota denarja, pri kateri bi vsi ljudje postali srečni. Obstaja pa predvsem univerzalna povezava - prehod iz finančne negotovosti v finančno stabilnost ima na počutje precej večji učinek kot prehod iz udobja v še več udobja ali z drugimi besedami: če prej niste imeli nič, boste z več denarja lahko srečnejši. Če pa ste že prej imeli vse, kar si srce lahko poželi, pa bo sčasoma pojenjal tudi rastoč občutek sreče.

Vpliv denarja na srečo navadno ni v tem, da si z njim lahko privoščimo več luksuznih stvari. Njegov vpliv je v resnici precej bolj preprost - denar ima namreč največji vpliv, če zmanjša vaš vsakodnevni stres. Če vas skrbi najemnina, kredit, računi, hrana, nepredvideni stroški ali občutek, da si ne morete privoščiti niti osnovne varnosti, lahko denar zelo konkretno pozitivno vpliva na vašo kakovost življenja.

Na tej ravni ne gre za nikakršen pohlep, ampak za občutek varnosti in psihološkega miru. Ko človek ve, da lahko pokrije osnovne stroške, da ga okvara avtomobila ne vrže iz tira za več mesecev in da ima nekaj rezerve, se praviloma zmanjša notranji pritisk, ki je sicer neprestano prisoten v ozadju. In ravno to je eden glavnih razlogov, da so višji prihodki lahko pogosto povezani z večjim občutkom zadovoljstva. Denar torej ni pomemben le zato, ker omogoča več stvari, ampak predvsem zato, ker odstrani del bremena, ki nam ga nalaga finančna negotovost.

Višji prihodki pa še ne pomenijo tudi globoke osebne sreče. Ko so osnovne potrebe, varnost in določena raven udobja enkrat pokrite, začnejo večjo vlogo igrati drugi dejavniki: kakovost odnosov, ki jih imamo v življenju, občutek smisla pri delu, ki ga opravljamo, zdravje, občutek pripadnosti, čas, ki ga človek dejansko ima zase, in notranji občutek, da naše življenje vsaj približno teče v pravo smer.

Ravno zato se lahko ljudje z zelo visokimi prihodki še vedno soočajo z občutki praznine. Denar lahko zmanjša marsikateri problem, ne more pa sam po sebi ustvariti bližine ali duševnega miru. Če človek živi v kroničnem stresu, dela brez meje in nima izpopolnjujočih odnosov, v katerih bi se počutil varno, ga višja številka na računu pogosto ne bo rešila pred občutkom, da mu nekaj pomembnega še vedno manjka. Na tej točki denar ne izgubi pomena, nedvomno pa izgubi status rešitve.

Eden ključnih razlogov, da univerzalna vsota denarja za srečo ne obstaja, je tudi ta, da ljudje ne živimo enakih življenj. Nekdo živi sam, drugi preživlja družino. Nekdo ima podedovano stanovanje, drugi visoko najemnino. Že zato je lahko hitro jasno, da isti dohodek pri različnih ljudeh pomeni povsem različno raven varnosti. Pomemben je tudi odnos do denarja, pri čemer lahko dva človeka z enakim prihodkom situacijo doživljata popolnoma drugače. Eden čuti stabilnost, drugi pa stalno pomanjkanje. Eden ga uporablja kot sredstvo za bolj mirno življenje, drugi pa kot nenehno merilo lastne vrednosti. In ravno tam se pogosto pokaže, da denar ni le ekonomska, ampak tudi psihološka tema. Veliko ljudi v resnici ne išče le "več denarja", ampak več občutka varnosti in več prostora za mirno življenje.

Misel, da denar ne kupi sreče, resda zveni modro, a je pogosto preveč poenostavljena. Za človeka, ki živi pod stalnim finančnim pritiskom, denar ni le številka, temveč razlika med stalnim stresom in lahkotnim življenjem. Po drugi strani pa je enako poenostavljena tudi ideja, da več denarja avtomatično pomeni več sreče. Po določeni točki namreč začnejo večjo vlogo igrati stvari, ki jih ni mogoče enostavno kupiti.

Zato je morda najbolj smiselen odgovor, da denar res pomaga, a predvsem do točke, ko življenju odvzema določeno raven stresa in vnaša večji občutek varnosti. Po tej točki pa sreče ne določa več samo to, koliko zaslužite, ampak tudi kako živite, s kom živite in koliko miru nosite v sebi.