Odisejevi kiklopski klifi, Sicilija

Mit: starogrški junaški ep, katerega domnevni avtor je Homer, pripoveduje o Odisejevem epskem potovanju na rodno Itako, kamor se je vračal po koncu trojanske vojne. V zgodbi smo priča fantastičnemu sosledju dogodkov, med katerimi sta tudi Odisejeva borba z enookim Kiklopom in šestglavo morsko pošastjo Scilo. 

Kraj: kraji, ki jih Homer opisuje v svojem delu, se raztezajo od Catanie do mesta Acireale, vzdolž čudovite vzhodne obale Sicilije. Na tem koncu smo priča idiličnim obmorskim mestom, prostranim nasadom citrusov in mogočnemu vulkanu Etna, ki je Kiklopov dom. Scilla, bližnja ribiška vasica v Kalabriji, je dobila ime po morski pošasti, ki je požrla Odisejeve spremljevalce. 

Zakaj tja? Vredni ogleda so kiklopski klifi, visoke vulkanske pečine sredi morja, ki jih je Kiklop po legendi zalučal proti Odiseju. Zamuditi ne gre niti vožnje z žičnico, ki nas pripelje do vrha Etne, kjer si lahko ogledamo območje delujočega kraterja, če le dopuščajo razmere. Na Siciliji najdemo tudi Dolino templjev, kjer si lahko ogledamo ruševine templjev, posvečenih Zevsu, Herkulu in drugim bogovom.

Mesto trojanske vojne, Troja, Turčija

Mit: Drugi Homerjev ep, Iliada, opisuje obdobje štirih dni in dveh noči v desetem letu vojne med Trojanci in Ahajci. Povod zanjo je bila ugrabitev oz. pobeg Helene s sinom trojanskega kralja, Parisom. Zahvaljujoč genialnemu načrtu z legendarnim lesenim trojanskim konjem je Odisej skupaj z Ahajci prodrl visoko trojansko obzidje in zavzel mesto. 

Kraj: Raziskovalci so bili dolgo prepričani, da je bila trojanska vojna le še en grški mit. Konec 19. stoletja pa je arheolog Heinrich Schliemann odkril domnevne ostanke Troje, ki si jih lahko ogledamo v bližini severozahodne obale Turčije. Danes so 4000 let stare ruševine na Unescovem seznamu svetovne dediščine.

Zakaj tja? Pravijo, da je raziskovanje arheološkega najdišča, kjer si lahko ogledamo tudi rekonstrukcijo trojanskega konja, posebno doživetje. Če vas mika ogled konja iz filma Troja (2004), v katerem je igral Brad Pitt, obiščite obmorsko promenado v mestu Canakkale. 

Shangri La, Himalaja, Tibet

Mit: Ime Shangri La se je prvič pojavilo v romanu Jamesa Hiltona Lost Horizon iz leta 1933 kot izmišljena utopija. Dogajanje se odvija visoko v tibetanskih gorah, kjer živijo razsvetljeno in mirno življenje, vsak dan pa doživljajo kot čudež. Mit je imel tako velik vpliv, da se izraz pojavlja celo v slovarju kot sinonim za oddaljen raj. 

Kraj: Zaradi priljubljenosti romana so člani številnih vaških skupnosti visoko v himalajskih gorah trdili, da so prav oni navdih za zgodbo. Mesto ob meji Tibeta in Kitajske, Zhongdian, pa se je leta 2001 celo preimenovalo v Shangri La. A tako kot pri himalajskem kraljestvu Šambala, ki velja za mistično, se tudi okoli Shangri Laja pletejo ugibanja o njegovem resničnem obstoju. 

Zakaj tja? Obisk samostana Songzanlin v Zhongdianu je posebno meditativno doživetje, ki po pripovedovanju obiskovalcev nudi neverjetno duhovno izkušnjo, pohodniške poti pa vodijo skozi rajsko sotesko Tiger Leaping in kanjon Shangri La. 

Camelot kralja Arturja, Cornwall, Anglija

Mit: Kot pravi legenda, je bil kralj Artur britanski vodja, ki je svoje viteze okrogle mize v 5. ali 6. stoletju našega štetja vodil proti anglosaškim napadalcem. Prestol v Camelotu je prevzel tako, da je iz kamna povlekel čarobni meč Ekskalibur, kar je lahko dosegel le pravi britanski kralj.

Kraj: Rokopisi iz britanske knjižnice kažejo, da lik kralja Arturja temelji na resnični osebi, ki je živela v Shorpshireju. Ostanke starodavnega mesta in gradu Camelot si lahko ogledamo na arheološkem nadišču v okrožju Wroxeter.

Zakaj tja?  Arheološko najdišče zajema številne znamenitosti, ki jih je vredno obiskati. To so Arturjeva rojstna hiša v Tintagelu, ki stoji blizu ruševin gradu in Merlinove jame. Raziščete lahko tudi morebitne dokaze o meču v kamnu, ki naj bi se nahajali v Mitchellovem kamnitem krogu. Meka za ljubitelje mistike pa je mesto Glastonbury, ki predstavlja zadnje počivališče kralja Arturja.

Loch Ness, Škotska

Mit: Po najslavnejšem škotskem mitu naj bi v 23 metrov dolgem in 600 metrov globokem jezeru Loch Ness živela vodna pošast 'Nessie'. Prvič je bila upodobljena v filmu leta 1934, spremljajo pa jo  številna pričevanja, opažanja, pa tudi prevare. A skrivnost do danes še vedno ni razkrita.

Kraj: Pravijo, da ledeniško jezero svetlo rjave barve nikoli ne zamrzne, v toplejših dneh pa naj bi ob njem številni obiskovalci doživeli fatamorgano. Jezero je danes priljubljena in zelo oblegana turistična točka. 

Zakaj tja? Številni radovedneži, zlasti tisti, ki jim mistična Nessie ne da miru, imajo odlično priložnost za raziskovanje iz prve roke. Odpravite se lahko na križarjenje z ladjo, na kateri vodniki pripovedujejo zanimive legende o vodni pošasti. V mestu Drumnadrochit imajo celo center in razstavo o Nessie, kjer najdete mnoge raziskave in poročila očividcev. Vredna ogleda naj bi bila tudi srednjeveška utrdba Urquhart in impresiven kaledonski kanal.

Havajska Pele, Narodni park Hilo, Havaji

Mit: Pravijo, da ne gre le za zanimivo legendo, pač pa naj bi boginja vulkanov in ognja Pele po prepričanju havajskih staroselcev prav zares obstajala. Menijo, da vsak ognjen izbruh predstavlja njeno stopljeno telo, ki se premika po otoku. Po legendi naj bi vsak obiskovalec, ki iz narodnega parka za spomin vzame delček vulkanskega kamenja, trpel Pelejino jezo v obliki nesrečnih dogodkov. 

Kraj: Domačini pravijo, da je Pelejin dom krater z imenom Halema'uma'u na vrhu kaldere Narodnega parka Kilauea. Na tem svetem kraju Havajci še danes izvajajo starodavno tradicijo podarjanja daril, in sicer v obliki napevov, plesov in domačih izdelkov.

Zakaj tja? Ker je havajska kaldera čudovita stvaritev narave. Ogledate si lahko muzej Jaggar, kjer najdete zanimive informacije o vulkanu in se celo sprehodite skozi podzemni tunel iz strjene lave. Tisti bolj avanturistični pa se lahko udeležite nočnega ogleda vulkana. 

Gora Olimp, Grčija

Mit: Gora Olimp je prizorišče številnih grških mitov, znana pa je tudi kot dom 12 grških bogov. Po pripovedovanju Homerja naj bi ti prebivali v skritih in manj dostopnih predelih Olimpa. Njihovo zbirališče naj bi bilo Pantheon (današnji Mytikas), kjer so se odvijale njihove burne razprave. 

Kraj: Gora Olimp je bila že od nekdaj pogosto zavita v meglo in obkrožena z divjimi nevihtami, kar je domačinom vzbujalo veliko strahospoštovanja. Danes je gora del zaščitenega narodnega parka, kjer prebivajo redke vrste rastlin in živali. 

Zakaj tja? Zagotovo je Olimp pravšnja izbira za vse ljubitelje pohodništva, saj nanj vodijo številne urejene in dobro označene poti; pravijo, da se je nanj relativno lahko povzpeti. Po poti se lahko ustavite v enem od prenočišč. Posebno doživetje naj bi bilo tudi opazovanje nevihte, ki predstavlja Zevsovo jezo. 

Gozd Robina Hooda, Nottinghamshire, Anglija

Mit: O neustrašnem in plemenitem izobčencu Robinu Hoodu kroži veliko romanov, balad in filmov. Čeprav najdemo veliko vsebinskih različic, pa sodobnejše Robina Hooda predstavljajo kot izjemno spretnega lokostrelca, ki krade bogatim in pomaga revnim ter vodi živahno skupino privržencev, s katerimi se bori proti krivicam malih ljudi. 

Kraj: Nekdanji kraljevi lovski gozd, Sherwood Forest, je danes naravni rezervat v velikosti 180 hektarjev, ki se ponaša s številnimi eksponati, potmi in neprecenljivo naravno dediščino. V njem najdemo nekatera najstarejša evropska drevesa, med katerimi je najbolj zanimivo skrivališče Robina Hooda, 800 let staro votlo drevo Major Oak z obsegom 10 metrov.

Zakaj tja? Zaradi julijskega festivala Robin Hood, na katerem boste srečali like v srednjeveških opravah in se preizkusili v lokostrelstvu. V Nottinghamu lahko z vodenim spremstvom med drugim obiščete tudi Robinov grob. 

El Dorado, Bogota, Kolumbija

Mit: Omemba El Dorada pričara podobe legendarnega mesta, bogatega z zakladi in skritega globoko v južnoameriški džungli. Toda mit je tudi v resnici povezan s potopljenim zakladom v kolumbijskem jezeru. Pravijo, da se je plemenski poglavar Muisca pri čaščenju boginje vode posul z zlatim prahom, nato pa na splavu skupaj z duhovniki odplul na sredino jezera in na dno spuščal zlate vaške dragocenosti.

Kraj: V ekološkem rezervatu, ki ga najdemo v bližini Bogote, je skrito zeleno jezero Guatavita – sveto obredno mesto El Dorada. V zgodovini je poskušalo več odprav najti zlato, a so našle le majhne količine nakita, okraskov in oklepov.

Zakaj tja? Zaradi neverjetnih pohodniških poti okoli jezera in čudovite narave. V Muzeju zlata v Bogoti si lahko ogledate zlasti splav Muisca, ki sega v obdobje med 1200 in 1500 pr. n. št.