Območja, ki jih ogrožajo podnebne spremembe:

Veliki koralni greben v Avstraliji

Uprava avstralskega morskega parka vsakih pet let poroča o stanju velikega koralnega grebena, ki je priljubljena turistična točka mnogih popotnikov in potapljačev. Gre za največji sistem koralnih grebenov na svetu, a vprašanje je, kako dolgo še. Podatki iz leta 2019 ne kažejo dobro, saj so izrazite spremembe v temperaturi morja povzročile množično odmiranje koral med letoma 2016 in 2017. Če so gozdovi ’pljuča’ Zemlje, velja podobno za koralne grebene in morje. A po podatkih več kot polovici svetovnih koralnih grebenov, ki vključujejo tudi grebene na Belizeju in Bahamih, grozi poslabšanje. Omejevanje globalnega segrevanja za samo 1,5 ºC bi ohranilo več kot 10 odstotkov vseh svetovnih koral; da bi jih prihranili polovico, pa se temperatura ne bi smela dvigniti za več kot 1,2 ºC.

Kip svobode v New Yorku

Kip svobode stoji na otoku Liberty in predstavlja simbol svobode. Za številne priseljence, ki so v ZDA prispeli prek New Yorka, pa je kip že od nekdaj predstavljal tudi upanje. Priljubljeno znamenitost je skupaj z otokom Ellis leta 2012 dodobra poškodoval orkan Sandy, za obnovo kipa pa so morali nameniti kar 77 milijonov dolarjev. Orkan Sandy je nevihta, ki se po podatkih poznavalcev pojavi le enkrat na 700 let. A zaradi podnebnega segrevanja tudi tu napovedi niso nič spodbudne. Zaskrbljeni znanstveniki menijo, da je kip precej ogrožen zaradi močnejših in pogostejših neviht ter zaradi spreminjanja višine morske gladine, ki se na obali Atlantika dviguje 4-krat hitreje kot preostali obali ZDA.

Ledenik Ilulissat Icefjord na Grenlandiji

Ilulissat Icefjord je s čarobnimi odsevi polarnega sija eno od najlepših naravnih čudes Grenlandije. A vprašanje, kako dolgo še. Arktika se segreva dvakrat hitreje od svetovnega povprečja, postopno taljenje ledu pa je le fizična manifestacija vedno bolj vročega planeta. Led je veliko bolj pomemben za ohranjanje ravnovesja, kot se zdi. Ledene plošče imajo veliko vlogo pri odsevanju sončnih žarkov nazaj v vesolje, a se zaradi globalnega segrevanja letno stali kar 413 gigaton ledu, kar močno vpliva na dvigovanje morske gladine.

Benetke v Italiji

Plavajoče mesto, kot nekateri pravijo Benetkam, se pogosto omenja tudi v povezavi s podnebnimi spremembami, saj višanje gladine morja vodi k poplavljanju ulic in trgov. Leta 2019 je to priljubljeno zgodovinsko mesto, zgrajeno v laguni italijanske obale, obiskalo skoraj 36 milijonov turistov. A pogoste poplave, ki se pojavljajo zlasti ob močnem plimovanju morja, predstavljajo mestu veliko grožnjo, še posebej zaradi poglabljanja morskih kanalov, s katerimi so želeli spustiti potniške ladje bližje mestu. Da bi zaščitili znamenite mestne trge pred škodo, so leta 2003 po glavnih kanalih zgradili tri protipoplavne premične zapore, za katere so namenili skoraj 7 milijard dolarjev. Z njimi naj bi omogočili nadzor vodostaja lagune. 

Maldivi

Maldivi že od nekdaj veljajo za sanjsko destinacijo, ki jo imajo mnogi popotniki na seznamu želja. Niz 1200 otokov, obkroženih s turkiznim morjem, je videti kot raj na Zemlji, a vprašanje, ki skrbi mnoge strokovnjake, je, koliko časa bodo še obstajali. Otoki so izjemno nizki, njihova najvišja točka je na otoku Villingili in znaša le 5,1 metra nad morjem. Povišanje morske gladine, ki bi se zgodilo s povečanjem temperature za 2 ºC ali več, bi povzročilo potopitev atolov. Enaka usoda naj bi čakala tudi ostale nizko ležeče otoke, kot sta Fidži in Maršalovo otočje.

Otoki Galapagos pri Ekvadorju

Vulkanski otoki, ki ležijo približno 1000 kilometrov zahodno od Ekvadorja, so dom enega najlepših, a tudi občutljivih ekosistemov na svetu. A tudi temu grozi tako vmešavanje človeka v naravni habitat kot tudi podnebne spremembe. Segrevanje oceanov, spremembe v količini padavin in ekstremni vremenski pojavi bodo sčasoma zelo verjetno porušili ravnovesje na otokih. Po mnenju strokovnjakov bo največjo težavo predstavljal vremenski pojav el niño. S podnebnimi spremembami se bo v naslednjih 200 letih njegovo število verjetno podvojilo, posledice pa utegnejo biti katastrofalne, zlasti za populacijo galapaških pingvinov, legvanov in drugih vrst. Za primerjavo – od 80. let prejšnjega stoletja se je populacija legvanov zmanjšala kar za 75 odstotkov.