Moskisvet.com
42159a9def_60419807

Potovanja

Ste za drugačne počitnice?

Moškisvet.com
07. 07. 2017 08.16
0

Ljudje se ponavadi drenjajo na najbolj popularnih plažah, krajih in zanimivostih po svetu. Kaj pa območja, ki so najmanj privlačna za življenje? Bi šli tja na počitnice?

Zelo oddaljene destinacije kar same po sebi ponujajo odgovor, zakaj so jih ljudje zapustili. Vendar se človek upravičeno vpraša, zakaj so se tja ljudje sploh naselili. Nekatera območja so pravi dokaz človeške trme, saj ponujajo naravnost ekstremne življenjske pogoje. Poglejte si sedem najbolj nenavadnih krajev, kjer so ljudje nekoč živeli ali pa še živijo.

1.  St. Kilda na Škotskem je majhen arhipelag otokov v Atlantskem oceanu, ki spada med škotske Zunanje Hebride (otočje na severnem Škotskem). Vreme je po besedah britanskih meteorologov tam najhujše v primerjavi s celotnim britanskim otočjem; valovi lahko dosežejo višino do 8 metrov, vetrovi zelo pogosto pihajo s hitrostmi prek 200 km/h. Prvotni prebivalci so tam živeli že pred 200 leti, vendar se je poseljenost končala leta 1930, saj so se vsi odselili na večje otoke in na Škotsko. Ostale so ruševine in občasne znanstvene raziskovalne odprave.

2.  Ballarat v Kaliforniji leži na robu ameriške Doline smrti. Na začetku 20. stoletja je bil tam rudnik zlata. Mestece je bilo popolnoma odmaknjeno od ostalih naselbin, imeli so svojo vodno vrtino in ljudje so prihajali ter odhajali. Vendar so se po koncu zlate mrzlice ljudje začeli odseljevati in za seboj puščati prazne hiše, ki so sedaj v ruševinah. Mesto premore le dva stara stalna prebivalca.

3.  Dallol v Etiopiji leži na zelo odročnem območju v Afarski depresiji (leži pod ravnijo gladine morja). Kot v veliko depresijah so tudi tam klimatske razmere zelo neugodne. Povprečna letna temperatura znaša 34 stopinj Celzija, poleti se temperature sploh ne spustijo pod 40 stopinj. Nekoč so v Dallolu kopali kalijev karbonat, ki je bil pomembna sestavina v belil in v proizvodnji stekla ter mila. Po razvoju drugih materialov so Angleži ukinili železnico do Dallola in kraj je izumrl.

4.  Múlli na Ferskih otokih leži na zgornjem koncu otoka Borðoy. Ljudje so to območje poselili že v trinajstem stoletju, leta 1970 so dobili električno energijo in v devetdesetih tudi cestno povezavo. Vendar to ni prepričalo prebivalcev, da bi ostali. Danes naj bi tako v mestecu živela le še peščica prebivalcev.

5.  Cook v jugovzhodni Avstraliji živi le zato, ker leži ob železniški progi. Krak te v tistem območju je najdaljša ravna železnica na svetu, saj teče premočrtno kar 478 kilometrov. Večina ljudi se pelje mimo tega mesteca duhov, štirje prebivalci pa so glede življenjskih potrebščin popolnoma odvisni od prihoda vlaka.

6.  Otok South Georgia v južnem Atlantiku je eno najbolj odmaknjenih območij na svetu. Pred skoraj sto leti se je angleški raziskovalec Shackleton komaj rešil z Antarktike in pristal na otoku South Georgia, kjer je bila britanska naselbina lovcev na tjulnje in kite. Mestece Grytviken je še do leta 1966 naseljevala majhna populacija ljudi, vendar so jih pozneje vse preselili na celino, saj je otok preveč odročen za oskrbovanje. Danes je tam postanek angleških raziskovalcev na poti na Antarktiko.

7. Severna Sibirija je bila nekoč zelo poseljena, saj so v tamkajšnje gulage (sovjetska delovna taborišča) ljudje zelo pogosto prihajali in tudi odhajali. Ali umirali. Območje severne Sibirije je nekoč 'gostilo' okrog 18 milijonov ljudi, ki so jih sovjetske oblasti poslale na 'prevzgojno' delo. Danes je v sibirski divjini veliko zapuščenih taborišč v opomin na mučenje ljudi v arktičnih polarnih razmerah.

KOMENTARJI (0)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV

Piškotki

To spletno mesto uporablja piškotke. S piškotki zagotavljamo boljšo uporabniško izkušnjo, enostavnejši pregled vsebin, analizo uporabe, oglasne sisteme in funkcionalnosti. S klikom na »Strinjam se« dovoljuješ vse namene obdelave. Posamezne namene pa lahko izbiraš in urejaš s klikom na »Nastavitve piškotkov«. Več o piškotkih lahko prebereš tukaj.

Omogoči uporabo piškotkov za ogled video vsebin, za boljše delovanje in napredno oglaševanje in si ob pregledu vsebin zagotovi optimalno uporabniško izkušnjo. S klikom na »Strinjam se« dovoljuješ vse namene obdelave. Posamezne namene pa lahko izbiraš in urejaš s klikom na »Nastavitve piškotkov«. Več o piškotkih lahko prebereš tukaj.


ISSN 2630-1679 © 2024, Moskisvet.com, Vse pravice pridržane Verzija: 306