Spektakularno rdeče obarvano Blejsko jezero

Rdeče obarvano Blejsko jezero je posledica cvetenja alg (fitoplanktona), ki tradicionalno v zimsko-pomladanskem času gladino jezera obarva rdeče. A zaradi težav s pretokom, podnebnih sprememb, letošnje mile zime in množenja cianobakterij pod vodno gladino, je bila letos rdeča barva še toliko bolj intenzivna kot sicer. Pogled na eno glavnih atrakcij našega alpskega bisera, ki je sicer sinjemodro obarvano, ob blizu te dni ni bil nič kaj prijeten, zato pa posnetki od daleč govorijo drugačno zgodbo.

Cvetenje alg je vsakoletni naravni pojav, te pa se bolj proti dnu jezera pomaknejo šele, ko zunanje temperature narastejo, ko se bakterije pomaknejo bolj v globino. Kot trdi blejski župan – jezero je sicer državna last – jezero te dni čistijo vsak dan in poudarja, da je cvetenje najbolj vidno na promenadi, od koder je pogled najgrši.

Glede ekološkega stanja jezer je že pred časom Špela Remec Rekar iz sektorja za ekološko stanje voda pri Agenciji RS za okolje in prostor (Arso) dejala: ''Blejsko jezero je izredno majhno, uporabnikov oz. deležnikov, ki povzročajo onesnaževanje, pa je ogromno.'' Poleg pritiska turizma so tu še drugi dejavniki, ki pomembno vplivajo na stanje jezera. ''Tukaj ne moremo izvzeti kmetijstva, intenzivne živinoreje v pojezerju, onesnaženosti pritokov iz teh razlogov, ribogojnice na obali – vse to so viri, ki prispevajo k slabšemu stanju, pri čemer ne moremo izpostaviti samo enega krivca."

K temu je dodala, da se razmere slabšajo tudi v priobalnem pasu jezeru, saj ljudje v vodo hodijo tudi na neurejenih predelih, pri čemer pomendrajo rastline, ki sicer prestrezajo snovi, ki se zlivajo proti jezeru in s tem rušijo naravno ravnovesje. "Obremenitev je mnogo, vključno z omejeno infrastrukturo, ki se mora tem razmeram šele prilagoditi. Občina se sicer zelo trudi, ampak ne dosega tega koraka z ekspanzijo in masovnim navalom turistov.''

Morda bi bilo smiselno prepovedati krmljenje ptičev in lovljenje krapov. Predvsem slednje, saj ribiči zaradi tega v jezero zmečejo veliko hrane – povprečno med lovom ribič porabi pet kilogramov hrane, kar je na letni ravni več kot 10 ton zmetane hrane v vodo – saj je rdeča gladina posledica prevelike obremenjenosti vode z organskimi snovmi, kar poleti ni vidno, a jezero kljub temu ostaja preobremenjeno s tovrstnimi snovmi.