Svet je prepreden s številnimi znanimi pohodniškimi potmi, med katerimi so nekatere tudi romarske. Zanje se odločajo posamezniki, ki imajo radi aktivnosti v naravi, nemalo pa je tudi takšnih, ki pot vzamejo kot neke vrste katarzo, razmislek o življenju in simbolični prehod v novo obdobje. Med najbolj znane pohodniške poti v Evropi zagotovo sodi španski Camino, ki ima cilj v katedrali Santiago de Compostela. Do nje vodijo številne poti iz Nemčije, Francije, Portugalske, Slovaške, Madžarske, Hrvaške, Skandinavskih držav, Italije in tudi Slovenije. 

Simbol romarske poti je školjka pokrovača

Romarji, ki so se na svoji poti prebili vse do rta Finistera, ki pomeni konec sveta, so na obali nabirali školjke in si jih namestili na oblačila ali nahrbtnik. To je bil znak, da so dosegli cilj. Od takrat naprej je rumena školjka razpoznavni znak romarjev – tudi v Sloveniji jo najdemo na mnogih usmeritvenih tablah, kjer vodi Jakobova pot.

Jakobova pot v Sloveniji

Jakobovo pot v Sloveniji sta obudila Marjeta in Metodij Rigler, potem ko sta prehodila španski Camino. Ustanovila sta Društvo prijateljev poti Jakoba v Sloveniji in tako kot nekatere druge države poskrbela za nadaljevanje tradicije iz časa srednjeveških romanj. Pot je namenjena tako pohodnikom kot kolesarjem. Tistim najbolj zavzetim, ki si želijo pot tudi uradno ovekovečiti, svetujejo romarsko listino, v katero med osvajanjem različnih krajev zbirajo pečate. Na koncu lahko prejmete potrdilo o opravljeni slovenski poti sv. Jakoba. Pot je zelo priljubljena tudi med turisti.

4 veje slovenske Jakobove poti: 

- Prekmursko-štajerska velja je dolga 269 kilometrov in ima 5600 višinskih metrov vzponov. Speljana pa je od Kobilja (Madžarska) do Ljubljane (sv. Jakob) in ima 10 etap.

- Gorenjska veja je dolga 143 kilometrov in ima 3800 višinskih metrov vzponov. Speljana je do Svetih Višarij (Italija) do Ljubljane (Sv. Jakob) in ima 5 etap.

- Dolenjska veja je dolga 154 kilometrov, speljana pa je do Slovenske vasi (Hrvaška) do Ljubljane (Sv. Jakob).

- Primorska veja je dolga 126 kilometrov, speljana pa je od Trsta (Italija) do Ljubljane (sv. Jakob)

Primorska in Dolenjska odcepa sicer veljata za osrednjo oz. uradno pot v Sloveniji. Dolga je 280 kilometrov, kar je približno 10 dni hoje v normalnem tempu. Razdeljena je na 9 etap. Začne se v Slovenski vasi ob meji s Hrvaško, zaključi pa v Trstu pri cerkvi sv. Jakoba. 

Slovenska različica romarske poti velja zaradi pestrosti pokrajine, gričev, hribov in dolin za zahtevnejšo od Španske. Na poti lahko spoznavate različne običaje, kulturo, umetnost, znamenitosti in prijazne ljudi. Če vas pot ali vsaj kakšen njen odsek mika, si pri organizaciji lahko pomagate z zemljevidi in priročniki, v katerih so natančno opisane vse navedene poti. 

Pa buen camino, če se boste v prihodnje odločili prehoditi kakšen odcep.