Visokogorska jezera niso privlačna samo zaradi svoje lepote, ampak v vročih dneh kar kličejo po osvežitvi. Marsikaterega pohodnika zamika, da bi se v njem ohladil. Številni ne oklevajo in se v njih namakajo, toda takšno početje je kaznivo in vas lahko močno udari po žepu. V gorah namreč veljajo drugačna pravila, saj je gorski ekosistem precej bolj občutljiv in posledično tudi bolj ogrožen.

Zakaj se ne smemo kopati v visokogorskih jezerih?

Zaradi svoje majhnosti, slabe pretočnosti, sprememb vodostaja, ekstremnih razmer (nizke temperature pozimi in visoke poleti) je jezerska voda precej bolj občutljiva in tudi ranljiva. Mnogi se tega dejstva ne zavedajo, s svojim nepoznavanjem – večina jezer ni označenih z informativno tablo, da je kopanje prepovedano, zato pa so napotki za obnašanje v Triglavskem narodnem parku na vseh vstopnih tablah oz. izhodiščih – pa uničujejo naravo. Vsa slovenska visokogorska jezera ležijo v zavarovanem območju, to je v narodnem parku (v prvem varstvenem območju TNP), kjer veljajo drugačna pravila ravnanja, ki so podobna tistim drugod po svetu. Tam kopanje ni dovoljeno in se ga obravnava kot prekršek. Z naših teles se v jezero namreč sproščajo hranilne snovi, ki so glavni krivec za slabšanje stanja jezerskih voda. Vsak posameznik s potom in ostalimi snovnmi v jezero sprosti približno en miligram fosfatov, sprostijo se kreme, olja ipd., ki jih uporabljamo za zaščito pred soncem, kar uničuje tamkajšno floro in favno.

Nad prekrškarji bdi nadzorna služba TNP-ja, ki v prvi vrsti opozarja in informira, kršitev pa lahko tudi kaznuje. Na pomoč ji na vrhuncu sezone priskočijo redarske službe ter gorska in prometna policija. Za prekrške, kot so kopanje v visokogorskih jezerih, potapljanje, čolnarjenje in druge rekreacijske dejavnosti (npr. kolesarjenje), pa tudi kurjenje ognja in kampiranja na nedovoljenih mestih, vam lahko po Zakonu o Triglavskem narodnem parku (64. člen) izrečejo globo v višini od 500 do 3.000 evrov.