Moskisvet.com
bunker škrilj
Potovanja

V Sloveniji se 72 metrov pod zemljo skriva bunker, v katerem bi lahko preživeli jedrski napad

B.R.
21. 11. 2026 03.03
0

Slovenija skriva številne ostanke nekdanje vojaške zgodovine, ki jih večina prebivalcev sploh ne pozna. Globoko pod zemljo so bunkerji, podzemni rovi in utrdbe, ki so nastajali v času vojn in hladne vojne. Nekateri so bili nekoč strogo varovana skrivnost.

Izberite Moskisvet.com za svoj prednostni vir na Google.

Bunker Škrilj: 72 metrov pod zemljo bi lahko preživeli tudi jedrski napad

Eden najbolj nenavadnih podzemnih objektov v Sloveniji se skriva v gozdovih na Kočevskem, v bližini nekdanje vasi Škrilj. Gre za vojaški bunker, zgrajen v času hladne vojne, ko je bila nevarnost morebitnega spopada med Vzhodom in Zahodom stalno prisotna.

Objekt je približno 72 metrov pod površjem. V njem je okoli 600 metrov hodnikov in šest podzemnih sob. Posebnost bunkerja je njegova samostojna infrastruktura, saj ima lastno vodno zajetje in dva generatorja za proizvodnjo električne energije.

V primeru atomskega udara bi lahko ljudje v njem brez zunanje pomoči preživeli do 100 dni. Takšna zasnova ni bila naključna. Vojaški načrtovalci so morali predvideti tudi možnost, da bi bil objekt za daljše obdobje povsem odrezan od zunanjega sveta.

Območje Kočevske Reke in Gotenice je bilo desetletja pod posebnim vojaškim varstvom. Kot je v publikaciji Sinfo pojasnil vladni urad za komuniciranje, so bile omejitve dostopa tako stroge, da so morali za vstop na območje pridobiti posebno dovoljenje celo ljudje, ki so spremljali takratnega jugoslovanskega predsednika Josipa Broza Tita.

Danes je bunker mogoče obiskati, vendar izključno v okviru organiziranega vodenega ogleda. Območje nad njim je še vedno zaprto vojaško območje, zato samostojen dostop ni dovoljen.

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

Podzemna tovarna v Mariboru: proizvodnja letalskih delov se je preselila pod zemljo

V mariborskem Teznu se skriva eden najbolj zanimivih ostankov industrijske zgodovine druge svetovne vojne. Pod današnjo poslovno-proizvodno cono je sistem podzemnih rovov, ki so jih med vojno zgradili za potrebe nemške vojaške industrije.

Na območju Tezna je med drugo svetovno vojno delovala tovarna letalskih motorjev oziroma njihovih sestavnih delov. Zaradi vse pogostejših zavezniških letalskih napadov je postajala proizvodnja na površju vse bolj ogrožena. Nemške okupacijske oblasti so zato začele graditi podzemne prostore, v katerih bi lahko delo potekalo tudi med bombardiranjem.

Po podatkih zgodovinskega gradiva Zavoda za varstvo kulturne dediščine in mariborskih raziskovalcev so rove gradili od leta 1943, proizvodnjo pa so postopoma selili pod zemljo. Podzemni prostori so bili namenjeni tako proizvodnji kot zaščiti delavcev.

Danes sistem obsega približno 8512 kvadratnih metrov podzemnih prostorov, ki se nahajajo okoli 15 metrov pod površjem. Temperatura je tam približno 12 stopinj Celzija. Na stenah so še vedno vidni zapisi in risbe, ki pričajo o nekdanji uporabi prostorov.

Zanimivo je, da se je podzemna tovarna ohranila tudi po koncu vojne. Obiskovalci si lahko danes rove ogledajo v spremstvu vodnika, pri čemer dobijo vpogled v zgodovino proizvodnje, vojnih razmer in poznejšega razvoja tovarne TAM.

Rupnikova linija: na stotine bunkerjev, ki nikoli niso doživeli pravega spopada

Med največje vojaške gradbene projekte na slovenskem ozemlju sodi Rupnikova linija. Obrambni sistem je začela graditi Kraljevina Jugoslavija leta 1938, ko se je zaradi vse bolj napetih odnosov z Italijo odločila utrditi zahodno mejo.

Ime je dobila po generalu Leonu Rupniku, ki je vodil štab za utrjevanje obrambne linije. Sistem je obsegal več sto bunkerjev, med njimi tudi večje podzemne obrambne objekte. Najpomembnejši so bili Goli vrh, Hrastov grič in Hlavče njive.

Gradnja je bila izjemno obsežna. Pri njej je sodelovalo več kot 60.000 vojakov in civilistov. Poleg velikih utrdb so gradili manjše bunkerje, postavljali bodečo žico in pripravljali protitankovske ovire.

Toda obrambni sistem ni nikoli zaživel tako, kot so si njegovi načrtovalci zamislili. Ko se je leta 1941 začela druga svetovna vojna na jugoslovanskem ozemlju, so se gradbena dela ustavila. Veliko objektov je ostalo nedokončanih, večjih spopadov na sami obrambni liniji pa ni bilo.

Danes so nekateri deli Rupnikove linije dostopni obiskovalcem. Posebej zanimiva je utrdba na Golem vrhu, kjer organizirajo vodene oglede. Obiskovalci lahko spoznajo podzemno notranjost in si predstavljajo, kako zahtevna je bila gradnja takšnega obrambnega sistema.

O obsegu gradnje in ohranjenih utrdbah podrobno poroča Turizem Škofja Loka, ki predstavlja tudi možnosti organiziranih ogledov.

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

Podzemne italijanske utrdbe pri Pivki: obramba, ki je ostala skrita v hribih

Tudi okolica Pivke skriva pomembne ostanke vojaške zgodovine. V času italijanske oblasti so na tem območju v tridesetih letih prejšnjega stoletja gradili utrdbe, s katerimi so želeli okrepiti obrambni sistem ob takratni meji.

Del teh objektov je bil zgrajen pod zemljo. Poleg utrdb so nastali tudi podzemni rovi in povezovalni prostori, ki so bili namenjeni vojaški uporabi.

Eden od zanimivejših objektov je utrdba Primož pri Pivki. Danes je območje vključeno v zgodovinske poti, ki jih je uredil Park vojaške zgodovine Pivka. Obiskovalci lahko spoznajo ostanke italijanske utrdbene arhitekture in podzemne prostore, ki so nastali v obdobju med obema svetovnima vojnama.

Posebnost teh objektov je njihova umestitev v kraško pokrajino. Vojaški načrtovalci so morali upoštevati naravne značilnosti terena, zato so bili podzemni prostori pomemben del obrambnega sistema.

Kot navaja uradna predstavitev Parka vojaške zgodovine Pivka, zgodovinske poti povezujejo nekdanje vojaške objekte, zapuščeno vojaško območje in podzemno utrdbo, ki je nastala v času italijanske gradnje obrambnega sistema.

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

Bunkerji ob nekdanji železnici Jesenice–Trbiž: ostanki vojaškega varovanja

Manj znani so tudi bunkerji, ki so jih med drugo svetovno vojno zgradili ob nekdanji železniški progi med Jesenicami in Trbižem. Železnica je bila za nemško vojsko pomembna prometna povezava, zato so okupacijske sile posebno pozornost namenjale varovanju mostov in drugih pomembnih objektov.

V Gornjesavski dolini so tako nastali manjši bunkerji ob železniških mostovih in drugih pomembnih točkah. Ohranjeni so pri Belci, Podklužah, Pogorišču in v Gozdu Martuljku. Objekt v Kranjski Gori so pozneje porušili ob gradnji nove ceste.

Zanimivo je, da natančen čas njihove gradnje ni znan. Po pričevanjih domačinov, ki so drugo svetovno vojno doživeli kot otroci, naj bi jih postavili v drugi polovici vojne, morda celo proti njenemu koncu.

Tudi njihova arhitekturna podoba je nekoliko nenavadna, saj se ne ujemajo povsem z značilnimi nemškimi utrdbami. Ker ohranjeni primerki nimajo streh, obstaja domneva, da niso bili nikoli dokončani. Kljub temu pričevanja prebivalcev potrjujejo, da so jih stražarji uporabljali za varovanje železniških povezav.

Podrobnosti o teh objektih je zbralo Društvo za raziskovanje in proučevanje vojaške in tehniške dediščine Vršič v sodelovanju z Gornjesavskim muzejem Jesenice. Njihova raziskava je del razstave Zgodovina ob tirih, ki predstavlja tudi manj znane vojaške zgodbe nekdanje železniške proge.

Podzemna zgodovina Slovenije, ki je še vedno med nami

Čeprav so nekateri od teh objektov nastali pred več kot osemdesetimi leti, drugi pa v času hladne vojne, njihovi ostanki še vedno obstajajo. Nekateri so danes urejeni za obiskovalce, drugi ostajajo težje dostopni ali so del nekdanjih vojaških območij.

Njihove zgodbe razkrivajo, kako pomembno je bilo slovensko ozemlje v različnih zgodovinskih obdobjih. Zaradi svoje lege med različnimi državami in vojaškimi silami je bilo pogosto del obrambnih načrtov, katerih sledovi so še danes vidni v gozdovih, hribih in globoko pod površjem.

Moškisvet.com e-novice
Si že prijavljen na vse naše e-novice?

Viri: Kočevsko, Sinfo, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Turizem Škofja Loka, Park vojaške zgodovine Pivka, Gornjesavski muzej Jesenice, Društvo za raziskovanje in proučevanje vojaške in tehniške dediščine Vršič

UI Del vsebine je ustvarjen s pomočjo generativne umetne inteligence.
Potovanja

Na stotine hiš, a skoraj nobenega prebivalca: zgodba mesta, ki je izginilo

KOMENTARJI (0)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV
ISSN 2630-1679 © 2024, Moskisvet.com, Vse pravice pridržane Verzija: 2064