Skrivnostna jama na Mljetu: je to res kraj, kjer je Odisej srečal Kalipso?

Otok Mljet slovi kot eden najbolj zelenih in skrivnostnih hrvaških otokov. Njegovo podobo zaznamujejo gozdovi alepskega bora, vinogradi, oljčni nasadi, kraške stene in intenzivno modro Jadransko morje. Približno tretjino otoka zavzema narodni park, toda ena njegovih najbolj privlačnih znamenitosti leži zunaj njegovega območja, in sicer na južni obali, nedaleč od naselja Babino Polje.

Ena od turističnih atrakcij dalmatinskega otoka Mljet pa je zagotovo tudi Odisejeva jama. Gre za nenavaden naravni pojav na južni obali enega najbolj zelenih hrvaških otokov, ki že stoletja buri domišljijo. Odisejeva jama naj bi bila po lokalnem izročilu zatočišče legendarnega grškega junaka, danes pa zanimanje zanjo dodatno prebuja filmski spektakel Odisej režiserja Christopherja Nolana.

Odisejeva jama – na Hrvaškem znana kot Odisejeva špilja – je hkrati geološki pojav, naravno morsko kopališče in prizorišče ene najbolj priljubljenih lokalnih legend, povezane s Homerjevim epom Odiseja, ki skoraj tri tisočletja po svojem nastanku znova vzbuja ogromno zanimanja in navdušenja.

Po lokalnem izročilu naj bi Odisejeva ladja med plovbo po Jadranu trčila ob visoko kamnito steno Ogiran pred južno obalo Mljeta. Kot v svojem članku navaja Net.hr, se lahko ob visoki plimi ali močnem jugu stena skrije pod morsko gladino, zato naj bi v preteklosti predstavljala resno nevarnost za pomorščake.

Odisej naj bi po brodolomu z zadnjimi močmi priplaval do bližnje jame in v njej našel zavetje. Toda njegova rešitev naj ne bi pomenila tudi vrnitve na svobodo. Otoku je namreč vladala prelepa nimfa Kalipso, ki se je v grškega junaka zaljubila in ga več let zadrževala ob sebi.

Homer v Odiseji pripoveduje, da je Odisej na Kalipsinem otoku, ki ga je poimenoval Ogigija, preživel sedem let. Nimfa mu je ponujala ljubezen in celo nesmrtnost, on pa je kljub temu hrepenel po vrnitvi domov na Itako, k ženi Penelopi in sinu Telemahu. Šele ko je Zevs ukazal, da ga mora izpustiti, mu je Kalipso pomagala izdelati splav, s katerim je nadaljeval pot.

Ker Homer v svoji stvaritvi nikjer izrecno ne zapiše, da je bila skrivnostna Ogigija prav Mljet, se seveda za to lokacijo "poteguje" kar veliko sredozemskih otokov, med njimi tudi malteški Gozo, kjer leži tako imenovana Kalipsina jama. Mlječani pa opozarjajo, da se Homerjev opis zelenega otoka z gozdovi, oljkami in trto presenetljivo dobro ujema z njihovim domačim okoljem.

Koliko je v lokalni interpretaciji antičnega mita resnice, presodite sami, je pa zagotovo ob filmski obuditvi zgodbe o Odiseju jama zdaj postala še toliko bolj privlačna.

Odisejeva jama je nastala z delovanjem vode na apnenčasto kamnino in poznejšim udiranjem stropa nekdanje kraške votline. S kopnega je zato videti kot velika, ovalna odprtina oziroma globoka jama v tleh, katere dno je zapolnilo morje.

Z odprtim morjem jo povezuje približno 20 metrov dolg naravni predor skozi apnenčaste plasti. Skozenj je ob mirnem morju mogoče priplavati ali se pripeljati z manjšim čolnom. Vhod z morske strani je precej neopazen in je videti kot ozka odprtina v navpični skalni steni.

Poseben prizor se ustvari v poletnih mesecih okoli poldneva, ko sončni žarki skozi odprti del jame dosežejo morsko gladino. Voda zaradi svetlega apnenčastega dna zažari v različnih odtenkih turkizne, modre in zelene barve. Ker visoke stene večji del notranjosti ohranjajo v senci, je kontrast med temnimi skalami in osvetljenim morjem še izrazitejši.

Prav ta igra svetlobe je razlog, da jama privablja fotografe, plavalce, potapljače in obiskovalce, ki iščejo nekoliko drugačno izkušnjo od klasičnega dneva na plaži.

Odisejeva jama ni imela samo mitološkega in estetskega pomena. Domačini so jo uporabljali kot naravno pristanišče in zavetje za manjše ribiške čolne. V njej so shranjevali mreže, vesla, parangale in drugo ribiško opremo, saj je votlina plovila vsaj deloma varovala pred valovi in vetrom.

V preteklosti naj bi bila jama tudi zatočišče sredozemske medvedjice oziroma sredozemskega tjulnja (Monachus monachus). Ta redki morski sesalec je nekoč živel na širšem območju Jadrana, vendar so ga preganjanje, ribolov, izgubljanje mirnih obalnih območij in človeško vznemirjanje potisnili v težko dostopne morske jame. A jo zadnja leta znova opažajo v Jadranu.

Do Odisejeve jame je mogoče priti po morju ali peš iz okolice Babinega Polja. Kopenska pot traja približno pol ure, vendar je ne gre zamenjevati z lahkotnim sprehodom do urejene plaže.

Pot vodi po razgibanem, ostrem in soncu izpostavljenem kraškem terenu. Nujni so čvrsti športni ali pohodni čevlji, dovolj vode in zaščita pred soncem. Natikači za takšno pot niso primerni. Zadnji del spusta proti morju je strm, ponekod pa obiskovalcem pomagajo le improvizirane stopnice, izklesane v skalo.

Pozor! Obisk v največji poletni vročini zahteva še dodatno previdnost. Za pot je primernejši zgodnejši del dneva, medtem ko je svetlobni učinek v jami najizrazitejši okoli poldneva. Kopanje in plavanje skozi morski predor sta varna le ob mirnem morju. Ob močnem jugu, visokih valovih ali slabši vidljivosti je vstop lahko nevaren.

Previdnost je nujna tudi pri skokih s skal. Čeprav so ti med nekaterimi obiskovalci priljubljeni, višina skale sama po sebi ne pove ničesar o globini vode, skritih kamnih ali morskih tokovih. Skokov z nepreverjenih mest zato ni mogoče priporočiti.

Kot že omenjeno, je zanimanje za Homerjevega junaka močno povečal film Odisej (The Odyssey) Christopherja Nolana, režiserja filmov Oppenheimer, Izvor, Medzvezdje in trilogije Vitez teme.

Film, ki je v kinematografe prišel julija, spremlja dolgo in nevarno Odisejevo vračanje na Itako po koncu trojanske vojne. Na poti se sreča s Kiklopom Polifemom, sirenami, čarovnico Kirko, nimfo Kalipso ter številnimi nevarnostmi, ki preizkušajo njegovo iznajdljivost, vztrajnost in zvestobo domu.

Odiseja igra Matt Damon, njegova Penelopa je Anne Hathaway, njunega sina Telemaha pa upodablja Tom Holland. Prelepo nimfo Kalipso je v filmu upodobila Charlize Theron.

Nolan je film opisal kot mitološki akcijski ep, vendar zgodbe ni želel prikazati zgolj kot zaporedje fantazijskih pošasti in spektakularnih spopadov. V ospredje je postavil tudi človeka, ki se po vojni poskuša vrniti domov, pri tem pa se mora spopasti s posledicami lastnih odločitev, izgubo tovarišev in vprašanjem, kaj je po dvajsetih letih odsotnosti od njegovega nekdanjega življenja sploh še ostalo.

Snemanje filma je trajalo 91 dni in se končalo devet dni pred prvotno predvidenim rokom. Film so ustvarjali na lokacijah v več državah, med drugim v Grčiji, Maroku, Italiji, na Islandiji in Škotskem. Za prizore Troje so uporabili tudi maroško utrjeno naselje Aït Benhaddou, snemali pa so še na Peloponezu in drugih sredozemskih lokacijah. Po dosedanjih podatkih ni znano, da bi katerega od prizorov posneli na Mljetu ali Malti.

Odisej je že v prvih tednih predvajanja postal ena največjih filmskih uspešnic leta. Po podatkih Box Office Mojo je do danes po svetu zaslužil približno 912 milijonov dolarjev. Posebej uspešne so projekcije IMAX, ki so prispevale k rekordnemu juliju v zgodovini tega kinoformata.

Film je sprožil tudi presenetljiv stranski učinek, in sicer veliko povečanje zanimanja za Homerjevo Odisejo. Ameriške knjigarne in knjižnice poročajo o občutno večjem povpraševanju po različnih prevodih in priredbah epa. Po podatkih, ki jih navaja britanski Guardian, se je prodaja tiskanih izdaj Odiseje v ZDA povečala za 76 odstotkov, v nekaterih knjižnicah pa je povpraševanje naraslo za več kot 300 odstotkov. Posebej iskana je različica klasičarke in prevajalke Emily Wilson.

Morda Odisej nikoli ni stopil na Mljet. Toda ob pogledu na morje, ki opoldne zažari pod visokimi stenami jame, ni težko razumeti, zakaj si domačini že tako dolgo želijo verjeti, da je.