Londonski most Tower Bridge je kombinacije dvižnega in visečega mostu, ki se steguje čez reko Temzo in stoji poleg znamenite trdnjave Tower of London, ki mu je posodila ime. Svoji namembnosti je začel služiti 30. junija 1894, na vrhuncu viktorijanske dobe, zato ne preseneča, da ima viktorijansko-gotsko podobo, h kateri veliko prispevajo elementi iz granita in apnenca. Po načrtih mestnega arhitekta Horacea Jonesa – njegov predlog je bil le eden od več kot petdesetih, sam pa je bil tudi eden od članov strokovne komisije – ga je armada več kot 430 delavcev, petih glavnih podizvajalcev, začela graditi osem let prej, in sicer leta 1886. Izdelan je iz okoli 11.000 ton težke jeklene konstrukcije, ki stoji na 70.000-tonskem betonskem ''biskvitu''. Ob odprtju je bil največji in najbolj sofisticiran most svoje vrste na svetu. Nekoč so hidravliko kril poganjali parni stroji, od leta 1976 pa se za dvigovanje namesto pare uporabljata olje in elektrika. Prva ženska zaposlena na njem je bila Hannah Griggs.

Tower Bridge je ne le ena največjih londonskih znamenitosti, pač pa eden najbolj prepoznavnih mostov na svetu sploh. 244 metrov dolg in 65 metrov visok most so začeli graditi zaradi prenatrpanosti vzhodnega dela Londona, dnevno pa ga z avtomobilom, kolesom, peš ali kako drugače prečka več kot 40.000 domačinov in turistov. Zaradi varnosti je hitrost vožnje omejena na 30 km/h, čez pa lahko peljejo zgolj vozila lažja od 18 ton. Vso dogajanje spremlja kopica kamer in radarjev, ki jim ne uide noben prekršek.

Del med stolpoma je dolg 61 metrov in razdeljen na dve enako dolgi in 1000 ton težki krili, ki se v petih minutah dvigneta pod kot 86 stopinj, da lahko mimo steče večji rečni promet. Zgoraj sta povezana s sprehajalnimi stezami. Običajno se krili dvigneta enkrat dnevno in čeravno ima rečni promet prednost pred cestnim, se morajo ladje za prehod prijaviti najmanj 24 ur pred prihodom. Ta je še vedno brezplačen. Letno se krili dvigneta približno 1000-krat, kar je precej manj kot na začetku. Leta 1984 sta se dvignili 6194-krat, kar je povprečno 17-krat na dan, a takrat se je to zgodilo vsakič, ko ni bilo cestnega prometa.

Sprva je bil Tower Bridge čokoladno rjave barve, v čast srebrne obletnice kraljice Elizabete II. pa so ga leta 1977 odeli v rdečo, belo in modro barvo. Leta 1982 so ga za javnost odprli prvič po letu 1910. V stolpu poteka stalna razstava, ki prikazuje bogato zgodovino mostu. Obiskovalcem je na voljo ogled stolpa in sprehod po vrhnjem delu, ki so mu leta 2014 dodali 11 metrov dolgo in skoraj dva metra široko stekleno razgledno ploščad na 42 metrih višine. Od tam se odpira spektakularen razgled na mesto in reko vozil in ljudi pod njo.

Ena najzanimivejših prigod sega v leto 1952, ko je znameniti rdeči dvonadstropni avtobus (double-decker) most prečkal, ko sta se krili že začeli dvigovati. Voznik Albert Gunton je v slogu filmskih junakov pohodil plin in z avtobusom preskočil nastalo vrzel in se s hitro reakcijo izognil katastrofi. Tower Bridge pogosto zamenjujejo za Londonski most, ki so ga odprli leta 1973 in ga ima prav tako v lasti in vzdrževanju podjetje Bridge House Estates.