Ko so sprejeli ta ukrep, se je število turistov podvojilo!

Majhna zvezna država Sikkim, ki se nahaja na severovzhodu Indije, leži pod Himalajo, meji pa na Nepal, Kitajsko in Butan. Pred 15 leti je sprejela radikalni eksperiment – povsem je prepovedala uporabo pesticidov.

Šlo je za precej tvegano odločitev tamkajšnjih oblasti, saj so se v preteklosti prav s pomočjo uporabe različnih presticidov rešili lakote in dosegli napredek v kmetijstvu. Toda odrešilna uporaba kemičnih prizvodov je pokazala tudi številne negativne plati. Reke so bile vse bolj onesnažene, zemlja pa je začela postajati vse manj rodovitna, zabeležili so tudi porast obolelih za različnimi vrstami tumorjev. A kaplja čez tob je bil vse večji pogin rib in onesnaženje zelenjave ter riža.

Vlada je prepovedala uporabo pesticidov

Potrebni so bili nujni ukrepi in vlada se je odločila prepovedat pesticide. Sikkim je tako postala prva indijska zvezna država, v kateri je uporaba pesticidov obravnavana kot kršitev zakona, prav tako so zakonsko prepovedali tudi uvoz kakršne koli neekološke zelenjave. Na celotnem območju Indije je okrog 5,6 milijona hektarjev zemljišč ekološke pridelave (samo v Sikkimu jih je okrog 190 tisoč hektarjev) in čeprav se zdi ta številka izjemen uspeh, je za njihove razmere precej majhna: sploh če vemo, da je v Indiji kmetje skupno obdelujejo  kar 400 milijonov hektarjev zemljišč.

Sikkim je torej leta 2014 zakonsko prepovedal uporabo pesticidov, za kršitev pa so zagrožene visoke denarne globe. Uvedel je izobraževalne programe za domačine in odprl na tisoče kompostnikov. Do leta 2015 je celotna zvezna država dobila oznako ekološka. Prepovedana je celo uporaba plastičnih embalaž. Ob uvedbi tega ukrepa so bili številni domačini precej skeptični, a pozneje se je izkazal za izjemno uspešnega. Ne samo, da se je izboljšalo zdravstveno stanje prebivalstva, temveč jim je organska pridelava hrane prinesla tudi boljše zaslužke – strokovnjaki ocenjujejo, da so z ekološko pridelavo zaslužili kar okrog 115 milijonov evrov.

Letos aprila so odprli dve novi tržnici, na katerih lahko kmetovalci prodajajo svoje izdelke, dobili pa so tudi 20 transportnih vozil, v katerih lahko svoje pridelke pripeljejo na prodajno mesto. Pravijo, da imajo od tega vsi številne prednosti: ljudem je na voljo bolj zdrava hrana, pomlajujejo se tla, zmanjšuje se upad populacije, živali in čebel. Pridelek začimb se je od leta 2014 povečal za več kot 23 odstotkov, kar naj bi bilo povezano z večjim številom čebel in boljšim opraševanjem.

Pridelkov vse manj, pomanjkanje podpore vlade

A vse le ni tako rožnato. Nekateri kmetje namreč tožijo, da se njihovi pridelki zmanjšujejo, ker več ne uporabljajo pesticidov, prav tako jih jezi tudi nezadostna podpora vlade. Tisti, ki niso mogli slediti tej ostri spremembi, so ostali brez posla. Kmetovalec Pem Dorjee Šerpa, ki se ukvarja s pridelavo krompirja in začimb, je povedal, da se je njegov prihodek potem, ko se je preusmeril v ekološko kmetovanje, drastično zmanjšal. Prepričan je, da bi jim vlada morala zagotoviti boljši dostop do trga, organska gnojila in ustrezno usposabljanje.

A z vsem tem se bodo morali sprijazniti, saj vlada ne razmišlja o ukinitvi ukrepa. Celo nasprotno: oblasti Sikkima upajo, da bodo njihovemu zgledu sledila tudi druge zvezne države. Za to je v veliki meri krivo dogajanje v svetu: povpraševanje po ekološki in organsko pridelani hrani je namreč vse večje. Trg beleži kar 25-odsotno rast na letni ravni. Trenutno je trg pakirane ekološke hrane težak okrog osem milijonov ameriških dolarjev (6,83 milijonov evrov), do leta 2020 pa naj bi njegova vrednost znašala že kar 12 milijonov ameriških zelencev (dobrih 10 milijonov evrov), je pred tedni poročal The Washington Post.

Število turistov se je podvojilo

Osrednja gonilna sila sprememb je bil zvezni minister Sikkima Pawan Kumar Chamiling. Ta 67-letni gospod je bil namreč glavni pobudnik projekta, ki je zaživel leta 2003. Samoizobraženi politolog, ki v prostem času piše poezijo, je minister z najdaljšim stažem v indijski vladi – na položaju je namreč že vse od leta 1994. »Ko smo se odločili prepovedati pesticide, je bilo pred nami veliko izzivov. Kmetje niso vedeli, o čem je sploh govora, zato jih je bilo potrebno najprej izobraziti in jim razložiti, kaj pomeni ekološka pridelava. Počasi so začeli razumeti, za kaj gre in nas začeli podpirati pri naši ideji,« je dejal. 

Danes je miren, navdušen in prepričan, da bo vse v redu, tudi ko ga sprašujejo o protestih, ki so sledili prepovedi uvoza neekološko pridelanih proizvodov, kar je povzročilo kaos na tržišču. Organska hrana je zaradi povečanega števila eko turistični območij namreč spodbudila tudi turizem. Turistični vodič The Lonely Planet je to ozemlje leta 2014 razglasil za najboljšo destinacijo na svetu, število tujih obiskovalcev pa se je od leta 2011 do danes skoraj podvojilo. To se pozna tudi na deležu turizma pri bruto domačem proizvodu, ki se je v obdobju med letoma 2016 in 2017 s petih povečal na osem odstotkov.

Strokovnjaki pravijo, da so indijski trg ekoloških proizvodov začeli spodbujati zavedni kmetovalci srednjega razreda, ki so bili vznemirjeni zaradi pretirane uporabe pesticidov. Eden izmed takih pridelovalcev Chattiresh Kumar Ganguly meni, da lahko Sikkim služi kot dober primer za druge države, ki se nameravajo usmeriti v ekološko pridelavo. Njihova soseda Butan to načrtuje leta 2020. »Opravili so dobro delo. Pomagalo jim je tudi to, da že od samega začetka niso uporabljali tako veliko pesticidov kot druge države. Vendar je kljub temu potrebno okrepiti zavest o potrebi po spremembi in ta na srečo počasi narašča,« je poudaril.