Ideja za izlet: Lepo slovensko mesto v osrčju čudovite narave

V zahodnem delu Slovenije, ob reki Idrijci ob vznožju Javornika, leži Idrija - mestece, obdano s čudovito naravo in prepleteno z bogato zgodovino ter edinstveno kulturno dediščino, ki jo potrjujejo tri oznake UNESCO.

Konec 15. stoletja so tukaj odkrili živo srebro, ki je bilo takrat izjemno dragoceno in so ga kmalu začeli izkopavati, okoli rudnika pa se je razvilo rudarsko naselje. Rudnik živega srebra v Idriji je bil drugi največji v Evropi, takoj za španskim Almadénom, s katerim je bil leta 2012 uvrščen na seznam svetovne dediščine UNESCO.

Skozi stoletja rudarjenja živega srebra se je pod in okoli Idrije zgradila kompleksna industrijska in tehnična infrastruktura: sistemi za pridobivanje in transport rude, talilnice, črpalke za črpanje vode, razvilo pa se je tudi pravo svetovljansko mesto. Pod mestom so izkopali več kot 700 kilometrov rovov, iz katerih so pridobili skoraj 150 ton živega srebra in ga izvozili v vse dele sveta.

V začetku 16. stoletja je bil zgrajen "grad" Gewerkenegg, v katerem niso nikoli živeli plemiči, je pa v njem do druge svetovne vojne delovala uprava, služil pa je tudi kot skladišče rudnika. Danes v njem domuje Mestni muzej Idrija, kjer se lahko naučite vse o tehnični in družbeni zgodovini mesta.

V nekdanjem jašku Frančiška je Tehniški muzej, kjer si lahko ogledate razstavljene rudarske stroje, v bližini pa je Rudarska hiša iz druge polovice 18. stoletja, ki si jo lahko ogledate z vodnikom. Seveda je tu še Rudarski muzej Antonijev rov - nahaja se v zapuščenem rudniku. Antonijev rov je tudi najstarejši ohranjeni vhod v evropski rudnik.

V Idriji si lahko ogledate edino ohranjeno kamšt, eno največjih tehničnih čudes v Sloveniji – leseno kolo s premerom 13 metrov, ki je bilo del sistema za pridobivanje živega srebra in se je uporabljalo za odvajanje vode iz rudnika. Ogledate si lahko tudi klavže oziroma slovenske piramide, posebne jezove na reki Idrijci, ki so zadrževali les iz okoliških gozdov, ki se je uporabljal kot potrošni material v rudarstvu.

Poleg rudarstva je Idrija znana tudi po čipki – precizni in delikatni, čipkarska šola, ustanovljena leta 1876, pa še vedno uči stare veščine in ustvarja sodobne interpretacije čipke.

Tehnika klekljanja je postala simbol mesta, tradicija čipkarstva pa je neločljivo povezana z identiteto kraja in njegovo kulturno sceno. Klekljarice so bile pogosto žene rudarjev, zato sta bili glavni dejavnosti tega kraja "poročeni".

Delavnice klekljanja, razstave in festivali ponosno prikazujejo, kako se ta veščina prenaša iz roda v rod. Idrijska čipkarska tradicija je drugi UNESCO-ov znak te regije.

Tretji UNESCO-ov znak ima Geopark Idrija. Izjemno raznolika pokrajina na stičišču Dinaridov in Alp, z gorami, dolinami, kraškimi pojavi in gozdovi, ni zanimiva le za geologe in biologe, temveč tudi za vse, ki uživajo v naravnih lepotah. Center za obiskovalce Geoparka Idrija ponuja interaktivne razstave Zapisano v skalah in je odlično izhodišče za raziskovanje parka.

Ena od naravnih znamenitosti parka je Divje jezero, kraški izvir najkrajše reke v Sloveniji – Jezernice, ki teče le 55 metrov, preden se izlije v reko Idrijco. Jezero, ugnezdeno med skalami in obdano z gozdom, je še posebej privlačno v deževnih obdobjih, ko gladina vode močno naraste, iz vrtinca v sredi jezera pa ven bruha voda.

V bližini Idrije se nahaja jama Divje Babe, kjer so našli najstarejše glasbilo na svetu. Izdelali so ga neandertalci – prazgodovinski ljudje, zato lahko zaradi tega velikega odkritja rečemo, da je glasba starejša od ljudi.

Iz Idrije nikoli ne smete oditi lačni. Idrijska kuhinja temelji na preprostih, a hranljivih jedeh, tako kot mnoge kuhinje revnih ljudi, in številne nekoč vsakdanje jedi so danes specialitete. Najbolj znana jed so idrijski žlikrofi – blazinice testa, polnjene z značilno začinjenim krompirjem in ocvirki, ki jih najpogosteje postrežejo z "bakalco" – omako iz jagnjetine ali govedine.

Poleg žlikrofov je idrijska regija znana tudi po domačih klobasah, mlečnih izdelkih, kruhu z zelišči, pa tudi po zeliščnih čajih, medu in slaščicah, ki so danes pogosto okrašene s čipkastimi motivi.

Kakovost teh domačih izdelkov zagotavlja oznaka Idrija Selected. Večina idrijskih restavracij ima na jedilniku tradicionalni smukavec, ocvirkavco (potico z nadevom iz ocvirkov), prfarske štruklje in geruš, rudarsko pijačo iz pelina.

Vir: dnevnik.hr