Nihče ne sme prespati na tem hrvaškem otoku: legenda o smrti še danes straši obiskovalce

Lokrum velja za eno najbolj priljubljenih izletniških točk v bližini Dubrovnika. Po podatkih Javnega zavoda Rezervat Lokrum je otok zaščiten kot poseben rezervat gozdne vegetacije, znan pa je po izjemno bogati naravi in zgodovinski dediščini.

Na otoku ni avtomobilov, prepovedano je kajenje, kurjenje ognja in prenočevanje. Prav ta stroga pravila po navedbah turističnih vodnikov Dubrovnika dodatno prispevajo k skrivnostnemu vzdušju, zaradi katerega je Lokrum tako poseben.

Obiskovalce posebej navdušujejo pavi, ki se prosto sprehajajo po otoku in veljajo za njegov zaščitni znak. Po informacijah rezervata Lokrum je otok dom več kot 150 vrstam ptic, zato velja tudi za pomembno območje za opazovanje ptic in raziskovanje narave.

Ena najbolj znanih znamenitosti otoka je slano jezero 'Mrtvo morje', ki je z odprtim morjem povezano skozi naravni kanal pod skalami. Turistični portal Dubrovnik Travel poudarja, da je zaradi mirne in tople vode to ena najbolj priljubljenih točk za kopanje na otoku.

Tik ob jezeru se nahaja tudi znamenita jama z odprtim vrhom, ki jo obiskovalci pogosto fotografirajo za družbena omrežja. Po pisanju turističnih vodičev Lokrum obiskovalce navdušuje predvsem zaradi kombinacije neokrnjene narave, kristalno čistega morja in bujnega sredozemskega rastja.

Ljubitelji raziskovanja lahko obiščejo tudi botanični vrt, kjer rastejo eksotične rastline z različnih koncev sveta, ali pa se sprehodijo po senčnih poteh skozi borove gozdove.

V središču otoka stoji benediktinski samostan svete Marije, ki velja za najpomembnejši kulturni spomenik na Lokrumu. Zgodovinski podatki, ki jih navaja enciklopedija Britannica, potrjujejo, da so benediktinci na otoku živeli več stoletij in močno zaznamovali njegovo zgodovino.

Prav z njihovim odhodom pa je povezana ena najbolj znanih legend na Hrvaškem.

Po padcu Dubrovniške republike so nove oblasti benediktince pregnale z otoka. Kot opisujejo lokalni zgodovinski zapisi, naj bi menihi zadnjo noč pred odhodom izvedli skrivnostni obred.

S kapucami na glavah in obrnjenimi gorečimi svečami naj bi trikrat obhodili otok ter izrekli prekletstvo: "Preklet naj bo vsak, ki bo Lokrum uporabljal za lastni užitek."

Po pripovedovanju domačinov so menihi otok zapustili ob zori in se nikoli več niso vrnili.

Legenda o prekletstvu je postala še bolj znana zaradi številnih nesreč, ki so v naslednjih letih doletele lastnike otoka.

Po navedbah hrvaških zgodovinskih virov so trije mestni svetniki, povezani s prodajo Lokruma, umrli v tragičnih okoliščinah. Eden se je utopil, dva pa naj bi storila samomor.

Tudi poznejši lastniki naj bi doživeli nesrečno usodo. Dubrovniški kapitan Tomašević je po nakupu otoka izgubil svoje bogastvo, medtem ko se je naslednji lastnik Jakopović utopil po nenadnem prevrnitju čolna.

Lokrum je pozneje kupil nadvojvoda Maksimilijan Habsburški, brat cesarja Franca Jožefa I. Kmalu zatem je bil ustreljen v Mehiki, njegova žena Carlota pa je po njegovi smrti doživela hud duševni zlom.

Legenda se je še dodatno utrdila po zgodbi o bavarskem kralju Ludviku II., ki je po obisku Lokruma izgubil prestol in bil pozneje najden mrtev ob jezeru. Po navedbah zgodovinskih virov je bil z otokom povezan tudi Franc Ferdinand, ki je nameraval obiskati Lokrum, a je bil pred prihodom ubit v atentatu v Sarajevu, kar je sprožilo prvo svetovno vojno.

Čeprav zgodovinarji opozarjajo, da gre predvsem za ljudsko legendo in naključja, zgodba o prekletstvu še danes buri domišljijo obiskovalcev.

V Dubrovniku še danes kroži opozorilo, da z Lokruma ni dobro odnašati ničesar. Po pripovedovanju domačinov naj bi vsak predmet, ki ga obiskovalec odnese z otoka, prinašal nesrečo.

Turistični vodniki Dubrovnika pogosto omenjajo, da domačini obiskovalcem odsvetujejo jemanje pavjih peres, kamenčkov ali rastlin iz botaničnega vrta. Verjamejo namreč, da vse, kar pripada Lokrumu, mora tam tudi ostati.