Lepotičke in zveri?

Halloween ali noč čarovnic je eden bolj bizarnih praznikov, ki se v zadnjih letih vedno bolj uveljavlja tudi v Sloveniji, kar s pridom izkoriščajo prodajalci. Vendar je noč čarovnic že zelo star galski običaj, povezan z rodnostjo zemlje in spravljanjem pridelkov.

Samhain, v stari irščini beseda pomeni 'konec poletja', so praznovali že stoletja pred prihodom krščanstva in je vplival na moderen nastanek halloweena. Praznik je zaznamoval dan, ko so ljudje pobrali vse pridelke in jih spravili za zimo, najverjetneje pa je bil ta dan (31. oktober) tudi začetek keltsko-galskega novega leta. Galci so verjeli, da je na ta dan meja med svetom mrtvih in živih najtanjša in tako lahko mrtvi posežejo v življenje živih. Zato so bili kresovi zelo pomembni, saj so verjeli, da čistijo in varujejo duše pred demoni. Pogosto so ljudje med kresovi vozili tudi živino in žrtvovali živali ter njihove kosti zažigali v ognju. V srednjeveški Irski je bil praznik eden najpomembnejših in praznovali so ga tudi po več dni.
Udeleženci v ritualu so nosili maske, da bi pomirili zle duhove. Poleg tega so sprva iz repe in kasneje iz buč iz istega razloga izdelovali obraze. Kasneje se je običaj pomešal s krščanskim dnevom vseh svetnikov in se počasi preoblikoval v noč čarovnic.

Kostumi (in sladkarije) so za večino ljudi tisti najpomembnejši del noči čarovnic. In zanimivo je opazovati, kako se moški in ženski kostumi razlikujejo. Seveda govorimo o kostumih za odrasle.

Svoje mnenje pa lahko izrazite tudi na naši Facebook strani!