Že 15 let se ni umil – kakšne so posledice?

Večina izmed nas vsaj 20 minut na dan porabi za tuširanje ali kopanje. S tem svojo kožo izpostavljamo raznim kemikalijam, ki se nahajajo v gelih za tuširanje in milih, s pogostim spiranjem z vodo pa uničujemo tudi  vrhnjo zaščitno plast kože. Prav to je bil razlog, da je ameriški kemijski inženir David Whitlock pred 15 leti sklenil, da je umivanje slabo in nezdravo za telo. Od takrat pa vse do danes se ni niti enkrat umil. Kljub temu ni zanemarjen: našel je anmreč alternativni način vzdrževanja higiene. 

'Ne smrdim. To potrjujejo ljudje, ki jih srečujem'

Gospod Whitlock svoje telo redno prši z amonij-oksidirajočimi bakterijami (AOB) - bakterijami, ki oksidirajo v stiku z amonijakom. Te ideje se je domislil, ko je opazoval konja svojega dekleta, kako se valja v umazaniji. Na podlagi videnega se je odločil izvesti nekaj eksperimentov, s pomočjo katerih je dokazal, da mikroorganizmi, ki živijo v tleh, rekah in oceanih, nevtralizirajo vonj znoja, prav tako pa zmanjšujejo tudi njegovo količino. AOB tako pravzaprav preprečuje, da bi se človeški znoj pretvoril v amonijak.

Amonij-oksidirajoče bakterije (AOB) je zato shranil v spreju, ki ga redno nanaša na celotno telo, roke pa si pred jedjo in po opravljanju male ter velike potrebe še vedno očisti z milom. Svoje telo poleg tega  občasno očisti še z gobo in navadno vodo. AOB je tudi patentiral, in sicer kot razpršilo, ki ga prodaja z zagotovilom, da bo pripomoglo k lepšemu tenu  in bolj čisti koži, manj naj bi bilo tudi alergij, koža pa naj bi bila nasploh bolj zdrava. Povpraševanje je, kot pravi Whitlock, veliko, saj vse več ljudi eksperimentira s takšnim načinom vzdrževanja higiene.

Ameriški kemijski inženir sicer dela tudi na razvoju izdelka, ki naj bi zdravil kožne ekceme, psoriazo (pogosto kronično vnetno bolezen kože) ter pomagal hitreje celiti rane. »Ljudje smo v vojni s svetom bakterij in še kar nočemo dojeti, da so nam bile ravno te bakterije več milijonov let velike zaveznice in je bilo zaradi njih manj bolezni in okužb. Ljudje danes zamenjujejo izraza sterilno in čisto, kar ni dobro in ni prav,« je povedal Whitlock za spletni portal MotherBoard. Dodal je, da sam že več kot 12 let uporablja samo razpršilo z AOB in se, če se le da, povsem izogiba umivanju in da se je njegovo razpoloženje v tem času močno izboljšalo. Njegove besede naj bi potrjevala povečana raven dušikovega oksida v krvnem obtoku. Tuširanje je, kot je povedal, pogrešal prvih nekaj mesecev, danes pa nanj niti več ne pomisli.

3 stvari ki se zgodijo, če se za mesec dni prenehate tuširati:

Da bi preverili Whitlockovo teorijo, se je v eksperimentu spletnega portala Well and Good mnogo prostovoljcev odločilo preizkusiti, kakšne učinke ima mesec dni brez umivanja na telo. Pri tem so skrbno beležili spremembe na njihovem telesu in počutju. In kaj so ugotovili?

Vonj prostovoljcev so ocenjevali neznanci, ki so morali ugotoviti, kateri izmed ljudi, ki so jih postavili pred njih, se redno umivanjo in kateri ne. V večini primerov niso zaznali razlik med 'umazanci' in 'čistuni', raziskovalci pa so kot ključen dejavnik zakrivanja neprijetnega vonja zaradi pomanjkanja osebne higiene navedli pravilno oblačenje: prostovoljci so namreč nosili oblačila, ki vpijajo in zadržujejo znoj, tako da so se z rednim preoblačenem sporoti ostranjevale tudi neprijetne vonjave.

2. Koža je veliko manj suha, saj se sama vlaži

Prostovoljci so ugotovili tudi, da sta se izgled in splošno stanje kože v času eksperimente znantno izboljšala, še posebej pri tistih, ki imajo sicer bolj suho kožo. Manj je bilo ranic, prav tako je praktično izginil občutek srbečice.

Zaključek strokovnjakov

Dejstvo je, da so ljudje pred pojavom raznih gelov za tuširanje in mil živeli bolj zdravo. Umivali so se z vodo in pogojno še z milom, ki so ga pripravljali sami, danes pa si večina ljudi težko zamisli, da se ne bi vsak dan namilili in nadišavili z vonji sredstev za umivanje. Prav tako si je praktično nemogoče zamisliti, da se ne bi dnevno stuširali, skopali ali vsaj pošteno umili. S temi navadami pa žal uničujemo odpornost in rušimo občutljivo naravno raven bakterij, ki na koži niso brez razloga. Če ta raven ni porušena, bakterije v stiku z umazanijo prepoznajo škodljive bakterije in kožo pravočasno zaščitijo pred aknami in ekcemi.

»Na človekovi koži ter v njegovih prebavilih živi na bilijone bakterij, njihovo naravno ravnovesje pa je zelo pomembno za naše zdravje. Redni stik z umazanijo bakterije v našem telesu nauči prepoznavati slabe in dobre bakterije iz okolja. Edino, kar bi priporočila za redno osebno higieno, je blago milo, narejeno iz organskih sestavin,« pravi gastroenterologinja Robynne Chutkan.

Sicer so si strokovnjaki nasploh enotni, da mil, gelov in šamponov niti slučajno ne bi smeli uporabljati vsak dan, tuširanja pa bi se morali posluževati v razumni meri ter ga včasih tudi preskočiti, kritične dele telesa pa samo umiti z navadno vodo. No, roko na srce, si ne moremo ravno predstavljati, da se vsaj enkrat na dan ne bi oprhali ali vsaj pošteno umili, saj bi imeli verjetno ob stiku z ljudmi ves čas občutek, da pošteno zaudarjamo. No, morda pa velja poskusiti!