Avstralka Tammi Jonas je meso s svojega jedilnika zbrisala, ko je štela 19 let. Kot mnoge druge jo je k tej odločitvi napeljala knjiga Osvoboditev živali (Animal Liberation, 1975) avstralskega moralnega filozofa Peterja Singerja. Ta je v sedemdesetih zanetila radikalne premike v odnosu do živali. Vse od izida je prepoznana kot pobuda sodobnih gibanj za pravice živali, mnoge pa je delo navdihnilo, da so spremenili življenjski slog v veganskega. ''Ne želim biti del sistema, ki tako kruto ravna z živalmi in edini način, kako bi to lahko preprečila je bil, da sem prenehala uživati meso.''

V vegetarijanstvu je vztrajala desetletje in v tem času sta se ji rodila dva zdrava otroka. Med nosečnostjo ni imela nobenih zdravstvenih težav. A ko je v tridesetih zanosila tretjič, je postala slabokrvna. Čeprav je jemala številna prehranska dopolnila in uživala hrano bogato z železom, je njeno telo še vedno hrepenelo po hranilih.

''En dan sem v službi pomislila: 'En hamburger bo rešil vse.''' In se je pregrešila. ''Na jedilnik sem vrnila rdeče meso. Govedino in jagnjetino sem med nosečnostjo uživala enkrat tedensko, šele čez nekaj let sem znova začela uživati tudi svinjino in perutnino.'' Dodaja, da je meso kupovala le pri rejcih, ki so imeli živalim prijazno rejo. Tako kot Singer, ki je trdil, da živali večinoma nimajo interesa po nadaljevanju svojega obstoja, zato naša uporaba živali sama po sebi še ne sproža moralnih vprašanj in je zgolj naše ravnanje z živalmi tisto, ki šteje, tudi sama uživanja mesa ni smatrala kot moralne dileme, prav tako ne zakola kot neetičnega, zato pa se ji je zdelo nemoralno ravnanje z živalmi.

Jonasova je odraščala na kmetiji v Oregonu (ZDA), preden se je v devetdesetih preselila v Avstralijo. Ko je na svoj jedilnik počasi začela vračati meso, je vedno bolj čutila potrebo po kmetovanju. Z možem sta ugotovila, da se lahko preživljata s poštenim delom kot mala rejca, ki etično ravnata z živalmi. ''Ko sva se odločila, da bova imela farmo, sem takoj vedela, da bom redila prašiče, saj z njimi v predelovalni industriji ravnajo najslabše,'' pojasnjuje Jonasova.

Ustanovila sta kmetijo Jonai Farms in medtem, ko je njen mož Stuart poskrbel za ustrezno infrastrukturo, se je sama naučila obrti zakola. Kljub kilometrini ji je klanje še danes neprijetno. ''Za živali je to zelo stresno – rada bi to preprečila in jih pospremila v smrt, ne da bi se tega zavedale. Lažje uživam meso, ko vem, da živali niso občutile strahu in bolečine.'' Jonasova zagotavlja, da so njene prakse etične in celovite, da ne uporablja kemije in da imajo živali na njeni farmi enako svobodo, kot bi živele na prostem. Trenutko kmetija s svinjino oskrbuje 80 gospodinjstev.